Kdo sploh želi biti poslanec državnega zbora namesto Borisa Mijiča? To, kar se zdaj dogaja v državnem zboru, spominja na filmsko uspešnico Padec rimskega imperija iz leta 1964, ko po smrti tiranskega cesarja Komoda, ki umre v spopadu z generalom Livijem, mogočni imperij ostane brez cesarja, saj nihče ne želi prevzeti tega položaja.

Film je vsaj proti koncu fikcija, a dogajanje v državnem zboru je kruta resnica. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi se nekdo kar tako »prostovoljno« odrekel poslanskemu sedežu.

Nekdanja poslanka in državna sekretarka Demokratov Tea Košir je potrdila politične pritiske, ki jih je doživljala, da bi se odpovedala poslanskemu sedežu. Na koncu je celo zavrnila ponujeno službo na direkciji za infrastrukturo in se vrnila v svoje podjetje v Lescah pri Radovljici. Tudi razvpiti nekdanji poslanec Resnice Boris Mijič je že napovedal, da bo ostal v parlamentu, nato pa vseeno odstopil.

Tudi razvpiti nekdanji poslanec Resnice Boris Mijič je že napovedal, da bo ostal v parlamentu, nato pa vseeno odstopil. Verjetno so ga k odstopu prisilili oziroma so mu dali ponudbo, ki je ni mogel zavrniti. 

Verjetno so ga k odstopu prisilili oziroma so mu dali ponudbo, ki je ni mogel zavrniti. Tako kot pri Koširjevi je bilo tudi pri Mijiču v interesu koalicije, da odide iz parlamenta, kjer jim je bil zaradi svojih dolgov in neplačanih delavcev bolj v breme in sramoto. 

Toda tisto, kar spominja na prej omenjeni film, je nadaljevanje zgodbe o Mijičevem mandatu. Sprejeti ga ni hotel niti podjetnik in pevec Slavko Moharič, ki se je pred kamerami razjokal, da ne želi med »hijene« v državnem zboru. Podobno poslanski mandat ne mika naslednjega v vrsti, podjetnika Mirka Radujkovića iz Maribora, ki ga predvsem skrbi za delovanje njegovega podjetja.

Še več, nad to funkcijo ni navdušena niti naslednja v vrsti Marjana Matjašič, po poklicu prodajalka v trgovini, saj ji ni všeč, kako so se zadeve obrnile v parlamentu. Z drugimi besedami, ki jih sicer ni izrekla, da Resnica podpira vlado Janeza Janše. Če bo tudi ona vztrajala, je za njo na vrsti Anita Bratinščak Horvatič, delavka v kuhinji, z osnovnošolsko izobrazbo. 

Bo vsaj njo mikala poslanska služba, za katero bo (brez dodatka za delovno dobo) prejela najmanj 4926 evrov bruto oziroma najmanj 6372 evrov, na kolikor se bo povišala leta 2028? Če bo delovala v kakšnem odboru ali komisiji, pa bo še višja. Funkcijo za najvišjo plačo v državnem zboru, ki trenutno znaša 7072 evrov bruto, čez dobro leto pa bo 8821 evrov bruto, že zaseda njihov predsednik Zoran Stevanović.

Ali poslanska plača ni mamljiva niti za kuharice in prodajalke v trgovini, ki imajo oboje mizerne plače? Je državni zbor postal taka greznica ali pa se kandidati bojijo kakšnih posledic, če bodo prevzeli funkcije mimo volje predsednika stranke oziroma vladajoče koalicije?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.