Nekdanji predsednik DZ Milan Brglez je zapisal, da pričakuje, »da pristojni organi karseda hitro privzamejo ukrepe zoper paravojaške formacije na Štajerskem, katerih slike lahko vidimo na internetu«. Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec je prepričan, da morajo v konkretnem primeru »organi pregona to zatreti v kali«.
Aleš Bučar Ručman s Fakultete za varnostne vede je dejal: »Ko začnejo mladci, oboroženi s sekirami, postavljati pravila, vsiljevati red, pridemo v zakon ulice in tolp,« je opozoril in dodal, da lahko s spominom na dogajanje v 30. letih v Nemčiji vidimo, kam lahko pripelje paradiranje oboroženih, uniformiranih posameznikov po ulicah.
Rajka Kozmelja iz Ženevskega centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami je zaskrbelo, »da v bistvu posamezniki ne razumejo posledic takih dejanj in ne razumejo tega, kam vodi takšno gibanje« po tej poti nasilnega ekstremizma.
Branko Lobnikar s Fakultete za varnostne vede je terjal »resen odziv državnih organov, hkrati pa tudi resen premislek, v kakšnem varnostnem okolju z vidika različnih radikalizacij živimo v Sloveniji.«
Strokovnjak za nacionalno varnost Iztok Prezelj je izjavil, da ima tako oboroženo združevanje številne znake nezakonitih dejanj. »Najprej gre za oboroženo formacijo, z uniformami in dejstvom, da so ljudje zamaskirani. Takoj se je treba vprašati, v skladu s čim je ta oborožena formacija ustanovljena. Vsi posamezniki v Sloveniji in drugje po svetu imamo pravico do individualne samoobrambe, ki je lahko tudi organizirana, vendar se to povečini dogaja v izrednih razmerah ali v vojni.« Spomnil je, da je do določenih poskusov samoorganizacije prišlo leta 1991, a so bili takrat drugačni časi, saj je bila takrat vojna za samostojnost.
Vse te »strokovnjake« za varnostne vede bi ob tem vprašal naslednje: Kje pa ste bili v času »protestnih« pustošenj t. i. vstajnikov leta 2012 in 2013? Takrat ni bilo ne duha ne sluha, da bi ti »strokovnjaki« dajali kakšne podobne izjave oziroma, da bi jih skrbelo, kaj se dogaja v Sloveniji.
Levičarji lahko zganjajo nasilje, že zelo dolgo, v vseh mogočih oblikah. Do zdaj so si podobe političnega nasilja na desnici izmišljevali, zdaj jim je na pomoč priskočil Šiško, ki mu grozijo z vrsto členov kazenskega zakonika in mnogimi leti zapora.
Enako so levičarski mediji kar tekmovali, kdo bo poročal bolj razburljivo o nasilju vstajnikov. Novinarke kakšnih televizij so si jih pri poročanju postavljale za »dinamično« kuliso. Enako so počeli ob migrantskem valu jeseni 2015.Voditelji informativnih oddaj so se topili od človekoljubja, in svoje obraze v trenutku spremenili v besnost, če je kdo kaj izjavil o problematiki, ki jo predstavljajo migranti.
Vesna Györkös Žnidar je zdaj ob primeru Šiškove Štajerske varde izjavila, da je nedopustno in izredno problematično kakršnokoli oblikovanje vzporednih oboroženih struktur, izražanje sovraštva in pozivanje k nespoštovanju ustave in nacionalne zakonodaje. »Tovrstna dejanja so skrajno zavržna in vredna največjega obsojanja.«
Res, kako daleč lahko gre človekova pristranskost. Pred leti je sama zelo aktivno sodelovala pri branjenju nasilnežev z mariborskih ulic. T. i. vstajniki so v Mariboru dneve in dneve terorizirali mesto in vso Slovenijo, hitro so se jim pridružili s podobnimi pohodi zastraševanja, groženj in pozivov k odstopom nekaterih politikov drugod po Sloveniji. Bilo je veliko ranjenih. Organizirani nasilneži so takrat z nasiljem, grožnjami in zastraševanjem prestopili Rubikon.
Ko je leta 2017 na Kotnikovi ulici v Ljubljani skupina z drugega političnega pola pripravila protestni shod proti novemu migrantskemu centru, so se pred njih takoj postavili nasilni levičarji. Oboroženi so bili s palicami in nekateri tudi zakrinkani, svoj bes pa so usmerjali proti demonstrantom proti migrantski politiki države. Ti nasilneži so bili isti, ki so se kalili v nasilnih pohodih leta 2013 med t. i. vstajami.
Takrat Vesne Györkös Žnidar ni bilo nikjer s kakšno podobno izjavo. Enako ne »strokovnjakov« za varnostna vprašanja, ki se kot po tekočem traku s svojimi grozilnimi izjavami pojavljajo zdaj. Res, kakšna je sramota in teptanje lastnega dostojanstva teh ljudi.
Seveda, v Sloveniji nič novega. Levičarji lahko zganjajo nasilje, že zelo dolgo, v vseh mogočih oblikah. Do zdaj so si podobe političnega nasilja na desnici izmišljevali, zdaj jim je na pomoč priskočil Šiško, ki mu grozijo z vrsto členov kazenskega zakonika in mnogimi leti zapora. Medtem pa njihova Levica, ki se je porodila iz nasilja t. i. vseslovenskih vstaj leta 2012 in 2013, vlada, soodloča o pogojih življenja v državi, ogroža delo in podjetnost ter se spreneveda (saj drugega ne ve početi), da je opozicijska stranka. Koliko je tovrstne slovenske sramote. Ampak, nič novega, samo da vemo.