Partizanski napad na Kočevje je zahteval smrt sto partizanov. Ti so bili za komuniste vedno le nepomembni »davek« za krvavo pot na oblast.

Komunisti so po drugi svetovni vojni in v času 45-letne diktature zaprli več kot 60 slovenskih književnikov, esejistov in publicistov.

Kot vsega drugega so se z »zmago« komunistične revolucije komunisti polastili tudi Postojnske jame. Desetletja so jo zajedali. Početje so ovenčali z mitologijo »NOB«. Občina Postojna slavi uničevalce tistega, od česar živi.

Duhovnika Antona Komlanca iz Sv. Križa je kot oporečnika komunističnega režima uničil psihiater Janez Kanoni.

5. novembra 1942 so partizani Pohorskega bataljona v Mislinji umorili obratovodjo v Pergerjevi tovarni lepenke Jurija Ložnjaka in njegovo ženo Ano. Umorili so ju s sekiro (Franc Zalaznik - Leon, Dolga in težka pot, Maribor, 1963, str. 117–119; France Filipič, Pohorski bataljon, Ljubljana, 1979, str. 344 –348).

V noči na 2. avgust 1942 so partizani v gozdu nad Kajndolom nad Podlipo umorili skupino devetih civilistov z območja Šentjošta.

Partizani oziroma komunistična revolucija so posredno ali neposredno odgovorni za 60.000 do 70.000 umrlih Slovencev.

Nasilni pisatelj Vitomil Zupan se je izživljal s streljanjem. Ko se je v Črnomlju pojavil na ulici, so se otroci razbežali.

Objavljamo resnico o pisatelju in sodelavcu Udbe Vitomilu Zupanu, njegovem nasilnem odnoru z Alenko Tepina in kaj je povedal o njenem samomoru.

Emilija Volarič iz Idrskega je bila lepo kmečko dekle, v katero se je zaljubil nižji oficir karabinjer. Ob Soči so jo februarja 1943 umorili partizani iz Bovške čete. Ker se je vse zgodilo v bližini italijanske postojanke, je niso ustrelili, pač pa zverinsko umorili.

Nadaljujemo z opisi partizanskih umorov na Kobariškem med drugo svetovno vojno.

Avgusta 1943 sta dva partizana v spremstvu terenca OF Nikolaja iz Breginja, brezrokega Koleta, prišla na dom Franca Lazarja v Borjani. Zahtevala sta orožje in strelivo. Ko je strelivo jemal iz predala mize, ga je partizan ustrelil v tilnik, potem so morilci zbežali.

Nekateri občudovalci lepe Inge ji še danes občasno polagajo šopke rož tja, kjer je obležala mrtva, preden jo je stric odnesel domov.

Lavrenčičeve (Licjotove) iz vasi Logje so partizani odgnali v Prosnid. Na previsu nad potokom Legrada (desnim pritokom Nadiže) so jih ubili s strelom v glavo in pahnili globoko v prepad ob Legradi. Tam so jih domačini zasilno zagrebli v plitve jame.

Na Kobariškem so partizani od 12. februarja 1943 do 30. avgusta 1947 ubili več kot 45 posameznikov, med temi tudi družino Licjotovih v Logjeh pri Breginju.

Ne le da so Košmrljevim in Knavsovim v Loškem Potoku tri mesece po koncu vojne partizani na najbolj kruto umorili očeta, pozneje so bili preživeli člani družine še bolj zaznamovani in kaznovani. Ti kraji so še 70 let pozneje prekriti s strupeno kopreno strahu.

Partizani so tri mesece po koncu vojne, 15. avgusta 1945, v Loškem Potoku umorili dva očeta, prvi, Anton Košmrlj iz Malega Loga, je bil oče dvanajstim otrokom, drugi, Jože Knavs iz Retij, je bil oče enajstim otrokom. Revolucija je družini uničila, okolico pa zastrašila.