Udbovec Zdenko Roter širi laži o žrtvah komunizma

Propagandna vojna je sestavni del vsake vojne. Komunisti so jo med drugo svetovno vojno za svojo revolucijo zelo uporabljali. Njeni učinki so izjemni. Z njo so zgradili mogočne mite, ki jih njihovi politični potomci na veliko gojijo še danes.

Že odkar se ukvarjam z dogajanjem med drugo svetovno vojno in komunistično revolucijo na Slovenskem, se ukvarjam s propagando in njeno hčerko propagandno vojno. O tej pomembni temi še vedno nimamo nikakršnih raziskav. Seveda ne, saj bi morale razkrivati, kako so komunisti od vsega začetka obe, propagando in propagandno vojno, na veliko uporabljali za svoje cilje. Kaj vse so po vosovskih umorih Ehrlicha, Natlačena in drugih v svojih komunikejih, izdanih po umorih, očitali umorjenim. Eni sami strupeni konstrukti laži, in to leta 1942. Kaj vse so očitali oziroma podtikali ujetnikom po uničenju Turjaka in Grčaric.

V tiskani izdaji in v Trafiki24 več o tem, kako so komunisti v propagandni vojni hitro posegli po verbalnem strupu laži; kako so domobrance blatili z izmišljotinami o njihovem početju; o izlivu čustev, sovraštva, besa in posledično očitno laži v knjigi Lada Ambrožiča - Novljana; kako partizani v neštetih primerih niso pokazali nobenega usmiljenja do nemočnih in ranjenih ljudi; o sramotnih lažeh Edvarda Kocbeka; zakaj so bili medvojni komunisti banda, roparsko-morilska tolpa, in tako se miselno njihovi potomci obnašajo še danes; kako slovensko vojsko zlorabljajo in vpenjajo v ideološke boje.