Ustavno sodišče je razveljavilo del »Šutarjevega« zakona v zdravstvu. Bomo pojasnili. Ustavno sodišče je odločilo o dveh vprašanjih zdravstvene reforme oziroma zakona o zdravstveni dejavnosti: o prepovedi popoldanskega dela zdravnikov iz javne zdravstvene mreže zunaj nje, tj. v zasebnem sektorju, in o prepovedi sklepanja pogodb med javnimi zavodi in koncesionarji z zdravniki, ki poslujejo kot samostojni podjetniki.

Vsaka stran v ustavnem sporu poudarja svojo zmago. Zdravništvo preprečitev posega v svobodo dela, saj je bil ukrep skoraj popolne zakonske prepovedi dodatnega dela prepoznan kot neustaven, zakonodajalec pa je imel na voljo številne milejše možnosti. Že veljavna ureditev določa nadzorne postopke, ki lahko preprečijo primere, ko bi zdravstveni delavci opravljali dodatno delo na škodo javnih zavodov oziroma mreže javne zdravstvene službe. Treba je torej uporabiti režim soglasja in dosledno izvajati nadzor, ne pa, kot je to storila oblast, z zakonom izvesti kolektivno (počez) kaznovanje in discipliniranje.

Sašo Bizjak

Kot je zapisal v ločenem mnenju ustavni sodnik Rajko Knez: »Ni prvič, da ustavno sodišče že v obstoječih pravilih oceni ustrezno učinkovitost, če bi se le dosledno izvajala.« Lahko napovemo, da bomo podoben stavek prebrali, ko bodo ustavni sodniki dobili na mizo Šutarjev zakon.

Vladna stran ne kaže nezadovoljstva, nasprotno, poudarja, da je ustavno sodišče pokazalo razumevanje za ukrep ustavitve naraščanja števila zdravnikov, ki v javnih zdravstvenih zavodih delujejo kot s. p. Trend odhajanja redno zaposlenih zdravnikov med samostojne podjetnike spodkopava bistvo javnega zdravstva, pravijo ustavni sodniki. Eden od njih je opozoril na zanimivo vzporednico: tudi sodniki ne morejo biti hkrati še podjetniki (s. p.), lahko pa, denimo, predavanja opravijo na podlagi podjemne pogodbe.

Do volitev je še dva meseca in pol. Predsednik vlade in njegova ekipa se hvali prav z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ker jo vidi kot orodje, ki bo naredilo konec »škodljivim dvojnim praksam, ki so desetletja šibile javni sistem«.

Tako se je izrazil premier Robert Golob po razkritju novomeške afere z domnevnim podaljševanjem čakalnih vrst. Prejel je sporočilo, da se je vlada ukvarjala s simptomi (posledicami) in ne z vzroki težav.

Treba se bo lotiti tudi sprememb, ki zadevajo jedro zdravstvenega sistema in se osredotočajo pri zavodu za zdravstveno zavarovanje. Kirurg Erik Brecelj pravi, da je zakon o ZZZS obtičal na vladi – zaradi finančnih interesov. Katerih?

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.