Svoje ime zastavlja za vrednote krščanske demokracije na Slovenskem, ki jo je soustanavljala. Romi imajo vse talente, nekaterih še več, kot jih premore večinsko prebivalstvo, razumejo pravilo toka denarja, nam je dejala Novomeščanka, ki je hodila z Romi v osnovno šolo.

Poslanka NSI je razkrila zaplet, ko je vodila nadzor Knovsa pri preverjanju upravičenosti in zakonitosti prisluškovanja ter ob tem prišla do spoznanja, da je vodstvu policije težko zaupati.

V intervjuju je med drugim pojasnila, zakaj je vlada spet povozila stroko, ko je s spletnih strani umaknila publikacijo Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji.

Še v začetku januarja ste dejali, da ne boste nastopili na volitvah – prednost ste dali mlajšim. Mar stranka in vi ne dajete prednosti mlajšim?

Še vedno vztrajam pri teh besedah in tudi mlajše kandidate smo našli. Tudi naš odbor jih je pred dobrim letom evidentiral za volitve. Moja odločitev za kandidaturo je padla prejšnji ponedeljek, tik pred sejo izvršilnega odbora, ko je našemu predsedniku uspelo to, kar ni še nobenemu – združiti NSI, SLS in Fokus Marka Lotriča na isti listi. Tako sem bila ob argument, da ne bom kandidirala.

So pa vas prepričevali, da kandidirate? Tudi predsednik stranke?

Res so me nagovarjali. Predsednik Jernej je bil zelo jasen, prosil je vse poslance, naj kandidiramo; če resnično želimo priti do drugačne vlade, bo štel vsak glas. To je bil dodaten razlog, ki me je prepričal.

Tudi v NSI gotovo opravljate interna merjenja podpore po okrajih. Kaj vam kažejo?

Meni so merjenja pokazala dovolj visoko podporo v Novem mestu in okolici, tudi zato so me prepričevali, naj kandidiram. Zapisana sem krščanski demokraciji, prvič sem kandidirala že, ko sem delala kot veterinarska inšpektorica in ko je bil to skoraj še greh.

Primož Lavre

Še enkrat grem v bitko za krščanskodemokratske vrednote in s tem za drugačno vlado. Mlada dama, ki je bila predvidena, da kandidira namesto mene, zdaj vodi moj volilni štab. Vzgajamo jo za naslednje volitve oziroma druge izzive v stranki.

Urednik Mladine vas je v zadnjem uvodniku petkrat omenil s polnim imenom in priimkom. Dokaz, da bi bila škoda, če ne bi kandidirali?

V medijih sem kar večkrat omenjena, očitno so pozorni na moje delo. V 42 letih delovne dobe sem, verjamem, dokazala, da do vsakega dela pristopam resno.

Verjetno so me tudi zato v Mladini tolikokrat omenili. Tudi ko sem prvič prestopila prag parlamenta, so me iz te revije vprašali, kako se ob tem počutim. Hvaležna sem vsakomur, ki spremlja moje delo. Seveda včasih delam tudi napake.

Velikokrat so vas uspeli zvabiti na različne televizije. Zdaj, ko se pobirajo sadovi dela, pa bi odnehali.

Imate prav, na te volitve grem pobirat svoje sadove. Svoje ime sem zastavila za vrednote krščanske demokracije na Slovenskem, ki sem jo soustanavljala.

Nastopate ostro, polemično, in kar je zelo pomembno – v tem uživate. Se niste nič naveličali?

Nikdar se ne naveličam dela! Delala bom, dokler bom zmogla, po svojih najboljših močeh. Bila sem veterinarska inšpektorica, na vodilnih položajih veterinarske uprave oziroma uprave za varno hrano. Tu ni bilo šale.

Vodila sem občinsko upravo ene najprodornejših mestnih občin v Sloveniji, to je Novo mesto. Bila sem državna sekretarka za hrano, ko smo vstopali v EU, in ne nazadnje tudi profesorica na Visoki šoli za upravljanje podeželja Grm v Novem mestu.

Vsakega dela se lotevam strokovno, zato me ne boste slišali kaj dosti govoriti o energetiki, davkih ali infrastrukturi, o kmetijstvu, ki ga dobro poznam, pa vedno povem svoje mnenje.

Prvo lekcijo iz odgovornosti do dela sem dobila na prvem delovnem mestu – v hlevu. Ko sem kot mlada veterinarka stopila v enega od hlevov v Beli krajini in mi je kmet dejal, da je njihovo življenje odvisno od nekaj krav, ki jih imajo. Prosil me je, naj naredim vse, da bo krava ozdravela.

Vam ne presedajo parlamentarne igrice?

Dovolj mi je neučinkovitosti, te pa sem se res naveličala. Že tretjič sedim v parlamentu in še nikoli državni zbor ni bil zaradi politične matematike tako zlorabljen. Tako slabega sklica, s tako malo vsebine in toliko politikantstva ter preglasovanj, v tej državi še nismo imeli.

Zmagovita stranka ni dobila države v last, ampak v upravljanje. Odgovorna je za slehernega Slovenca – tudi za tistega, ki jih ni volil. Kar pomeni, da se je v politiki treba pogovarjati, poslušati in izbrati najboljše rešitve.

Poglejmo na primer Šutarjev zakon. Tudi sama mu tako rečem, da ljudje vedo, o čem govorim, sicer pa je poimenovanje povsem neprimerno. Še kot direktorica novomeške občinske uprave sem sodelovala pri pripravi zakonov za reševanje romske problematike s področja socialne politike.

Prejšnja vlada jih je pripravila na ministrstvu za delo pod ministrom Janezom Ciglerjem Kraljem, a je njihov sprejem v državnem zboru s pobudo za referendum blokirala Levica. V opoziciji smo tako rekoč od prvega dne vlagali zakone s podobno vsebino, za nami je stalo enajst županov in 32.500 volivcev s podpisi. Štirikrat sem jih v teh letih zagovarjala pred državnim zborom, poslanke Svobode pa so jih z gnusom zavračale in nas žalile ...

Pa so vas užalile?

Ne, ne more me žaliti tisti, ki ga jaz ne spoštujem. So pa žalili ljudi, najprej tiste, ki so prispevali podpise pod županske zakone. A ne gre niti za žalitve, zanikali so tako pomembno vprašanje, kot je varnost ljudi v pomembnem delu države.

Tega si do zdaj ni privoščila še nobena vlada. Ko je prišlo do tragedije, so naše zakonske rešitve v naglici zmašili v Šutarjev zakon, da rešijo ugled predsednika vlade. Zdaj imajo težave z njegovim izvrševanjem, ker državne ustanove ne delujejo, kot je dejal sam predsednik vlade, in ga ne znajo izvajati.

Ste tudi članica novomeškega mestnega sveta, prejšnji mesec ste na seji pojasnili sestavo in način sestajanja sosveta za romsko problematiko. Kako deluje?

Na občini imamo že ves čas tudi odbor za spremljanje položaja romske skupnosti, delovno telo mestnega sveta. Kot direktorica uprave sem sosvet dopolnila in intenzivirala delo. V njem so predstavniki državnih institucij, ki delujejo na področju sociale, zdravstva in varnosti na lokalni ravni.

Pojdiva po vrsti: center za socialno delo, policija, davčna uprava, okoljska, šolska in delovna inšpekcija, zdravstveni dom, predstavnica ravnateljic, ki imajo svoj sosvet. Na sejah sodelujejo tudi nevladne organizacije, v Novem mestu imamo na tem področju aktivno civilno družbo.

Primož Lavre

Kar pogosto smo se srečevali in reševali povsem konkretne težave. Omenjeni predstavniki državnih služb so bili pri delu toliko učinkoviti, kolikor so imeli podpore na svojih ministrstvih.

Imajo po sprejemu Šutarjevega zakona več podpore?

Vse prevečkrat smo slišali, da ne morejo nič narediti, da ostajajo brez navodil ministrstev ali da jim ministrstva, denimo, ne dajo denarja za informacijski sistem. S sosvetom kot poslanka seveda več ne sodelujem, pogovarjam pa se s predstavniki občine in z ljudmi. Ko je bila NSI v vladi, smo imeli zelo močno podporo v vladi in tako se lahko nekaj le premakne.

Člani sosveta so bili bolj samozavestni, več so si upali. Tudi prej je bila zakonodaja dovolj dobra, treba jo je bilo popraviti le v nekaj delih, denimo z izplačili socialnih prejemkov v naravi, če otroci ne hodijo v šolo, in z rubežem kazni za prekrške. Prav slednji, ki je povzročil toliko vetra, je izvorno predlog novomeške občine.

Novomeška občina se je obrnila na ministrstvi za finance in za pravosodje, pa tudi sama sem dvakrat kot poslanka nekdanji ministrici za pravosodje Andreji Katič predlagala, naj spremenijo zakonodajo, da bi se ponavljajoče prekrškarje kaznovalo tudi tako, da se globe trgajo od socialnih transferjev.

Nedavno je v Odmevih predsednik SD Matjaž Han skušal razbremeniti odgovornost ministrice Katičeve, čeprav je odstopila.

Ta zgodba sodi bolj na konec verige; mojega predloga ni podprla, ker so ji njeni uslužbenci – verjetno se je pogovarjala tudi s koordinatorjem za reševanje romske problematike ministrom Mescem – prepričali, da je Slovenija socialna država.

Nekateri to razumejo kot nedotakljivost socialnih transferjev. Kar ni res! Nobena revščina ne upravičuje zavestnih kršitev zakonodaje. Kot rečeno, izkazalo se je, da sprememb zakonodaje ne znajo izvajati; vnovič se bodo lotili nekih popravkov in ukrepi bodo zvodeneli.

Šutarjevega zakona vendar ne mislijo novelirati?

Ne vem, kaj pravzaprav mislijo. Skočili so v prazen bazen, zdaj pa iščejo rokavčke, da bi lahko splavali. Nenavadno je, da akcijo vodijo prek kabineta predsednika vlade. Mar nimamo koordinatorja za romska vprašanja, saj minister Mesec ni odstopil?

Ko je bil zakon sprejet, bi se morali usesti in dogovoriti, kako bodo odslej delali. Kot razumem, o tem centri za socialno delo niso nič vedeli. Pa bi morali. V zakonu piše, da odločijo, ali bo zaradi tega posamezna družina ostala brez sredstev za preživetje ali pa se lahko posameznikom zarubi del socialne pomoči.

Naredili so toliko zmede, da nihče ne ve, kaj se bo dejansko zgodilo. Spet napačno sporočilo kršiteljem v smislu »če boste vi in vaši nevladniki dovolj glasni, vam bomo vnovič popustili; še naprej lahko delate prekrške«.

Prav včeraj smo v državnem zboru vnovič obravnavali zakon o voznikih, vložili smo ga v NSI, pripravili pa skupaj z občinami. Z gnusom so nas zavrnili, češ to je neustavno! Direktor finančne uprave pravi, da največ glob izhaja iz kršitev cestnoprometnih predpisov.

In prav o tem govorimo v zakonu: kdor bi rad pridobil vozniško dovoljenje, mora biti pismen, obiskovati šolo vsaj do končanega sedmega razreda. Kako naj drugače razume ne le teste v teoretičnem delu izpita, ampak tudi vso prometno signalizacijo. Da je takšna zahteva neustavna, pravijo, a večina glob je s tega področja.

S tem ne ogrožajo le sebe, temveč tudi vse druge udeležence v prometu. Policistom se smejijo v brk, pred njimi trgajo globe. Vlagatelji zakona smo želeli kršiteljem sporočiti, da so dotakljivi in da jih prejemanje socialnih pomoči ne more zavarovati pred plačilom glob.

Kaj pa upokojenci in tisti z minimalno plačo? Pred zakonom dejansko nismo vsi enaki. In to ljudi v jugovzhodni Sloveniji najbolj boli in jezi.

Z Romi ste hodili v osnovno šolo ...

In obiskovala njihova naselja kot terenska veterinarka. Radi imajo konje, ki sem jih zdravila. Z njimi sem se srečevala tudi polnih devet let kot veterinarska inšpektorica.

Vse talente imajo, nekaterih še več, kot jih premore večinsko prebivalstvo. »Ubogi« so le zato, ker pri njih večinsko še ni prevladalo mišljenje, da se je treba potruditi, delati in da je treba živeti v skladu z zakoni, tako kot vsi ostali.

Novomeškim Romom v naselju Žabjak je občina tudi s pomočjo Cerarjeve vlade uredila vso infrastrukturo, od asfaltiranih cest do javne razsvetljave – žal niti en otrok več ni hodil v šolo. Nekateri so si na črno »uredili« vodovodne priključke.

Je v zadnjega pol leta vendar več otrok v šoli?

Romski starši pošiljajo več otrok v šolo po julija lani uveljavljenem našem zakonu, po katerem se jim socialna pomoč izplačuje v materialni obliki, pa tudi zdaj po Šutarjevem zakonu razumejo pravilo toka denarja. Če kdo, so pri Romih ubogi otroci, ne morejo si izbirati družine, v katerih se rojevajo.

Primož Lavre

Romsko politiko v občini smo usmerili v socialo in to sem nadaljevala tudi kot poslanka. Ker starši nimajo te zavesti, da je izobrazba pogoj za zaposlitev, smo jih z modificiranim dodeljevanjem socialne pomoči v obliki materialnih dobrin (in ne z denarjem) na neki način primorali k pošiljanju otrok v šolo.

Imate podatke, koliko več Romov obiskuje pouk?

Nimam jih pri roki. V četrtek bomo na občinskem svetu obravnavali romsko strategijo in tudi te podatke. Definitivno pa učiteljice poročajo o večji obiskanosti šol. To je zame pravi temelj, na katerem lahko gradimo boljšo integracijo romskega prebivalstva.

Takoj po smrti Aleša Šutarja ste izjavili, naj bo predsednika vlade Roberta Goloba sram, da je prišel v Novo mesto. No, glede na vse, kar ste povedali, se je izkazalo, da je bilo morda vendarle dobro, da je prišel.

Dejala sem, da ga je lahko sram, ker je prišel z varnostniki v mestno hišo pri zadnjih vratih. Sama sem bila pol ure prej tam in se pogovarjala s protestniki. Nikogar se nisem bala. Očitala sem mu še, da ni prižgal sveče na kraju tragedije.

Verjetno so ga skozi zadnja vrata odpeljali varnostniki.

Verjetno res. A lahko bi, če je tak junak, z njimi prišel tudi skozi sprednja vrata. Do takrat so on in drugi iz Svobode govorili, da smo v Novem mestu nestrpni.

Verjetno je imel to še vedno v mislih. No, lahko se je prepričal, da nismo nestrpni. Sram naj ga bo tudi, ker je tri leta in pol ignoriral opozorila, ki jih je vse več prihajalo iz jugovzhodne Slovenije.

Pa ne mislim samo moja, četudi me je enkrat pri poslanskih vprašanjih zviška zavrnil, češ da dela za ljudi in mu je vseeno, kaj misli ena poslanka.

Vrniva se k volitvam. Nova Slovenija ima prvič na državnozborski listi še drugo oziroma kar dve drugi stranki. Prepoznate kakšno tveganje v tem?

Prav nobenega. V Novem mestu smo že na prvih demokratičnih volitvah s takratno Slovensko ljudsko stranko imeli skupno pisarno in tajnico. Prav veselim se sodelovanja. Velik potencial SLS vrsto let ni bil izrabljen.

Verjamem, da bodo volivci v skupni listi prepoznali ne le priložnost, da volijo zanje, ampak tudi veliko sporočilnost skupne povezave. Boljše kombinacije, ki lahko omogoči sinergijo, ne bi mogli najti: na eni strani mi krščanski demokrati, na drugi SLS, ki je bila vedno podpornica slovenskega kmetijstva in podeželja, ter na tretji strani Fokus Marka Lotriča kot stranka obrtnikov in podjetnikov.

Imate zdaj na listi boljše kandidate po okrajih kot pred štirimi leti?

Težko ocenim, ker vseh drugih kandidatov ne poznam. V šesti volilni enoti, v kateri nastopam, imamo na listi zelo dobre kandidate – tudi po zaslugi Slovenske ljudske stranke. Kandidirala bosta dva njena župana.

Potem ste v nevarnosti?

To so sladke skrbi …

Se že izobražujete oziroma trenirate?

Prav vsi. Dvoje izobraževanj smo imeli, še eno je pred nami.

Vam lahko peruti za vzlet pristrižejo finančne afere?

Ne. Nobena od teh strank nima finančne afere.

Mislim na financiranje stranke.

Financiranje Inštituta Janeza Evangelista Kreka, ki pa ni stranka, je pod drobnogledom političarke, ki se bo v zgodovino zapisala kot tista, ki je vsak dan na nekoga jezna.

Zanimive so besede predsednice državnega zbora Urške Klakočar Zupančič za Reporter, da so bile preiskovalne komisije izključno namenjene diskreditaciji posameznikov …

Res so zanimive, ker so resnične. Morda je imela v mislih preiskovalno komisijo pod vodstvom poslanca Svobode Aleša Rezarja. V obrambi njihovega predsednika se je Svoboda močno potrudila, da diskreditira Boštjana Lindava in Tatjano Bobnar. Rezarjeva komisija je res namenjena diskreditaciji vsakogar, ki se ni klanjal liku in delu njihovega predsednika.

Eno od preiskovalnih komisij vodi »vsak dan na nekoga jezna« poslanka Svobode Tamara Vonta, NSI pa je ena od tarč, naj uporabim besede Urške Klakočar Zupančič, diskreditacije posameznikov. Kako komentirate njeno preiskavo?

Te preiskovalne komisije za diskreditacijo opozicije sploh ne bi komentirala. Ne gre je jemati resno.

Se pazite, kaj počnete kot članica komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb (Knovs)?

Kot izkušena inšpektorica sem se poglobljeno lotila tudi dela v Knovsu in nič se mi ni treba paziti. Vodila sem enega od nadzorov, ki me je neverjetno presenetil. Vodstvo policije nas je pri delu močno omejevalo, da ne uporabim še kakšne druge besede.

Po svoje sem hvaležna, da sem v tem mandatu vodstvo policije, ki se je prehitro menjalo, spoznala tudi od znotraj. Žal! Žal ugotavljam, da je vrh policije zelo spolitiziran! Upam, da bo z naslednjo vlado tudi tej instituciji, ki skrbi in je odgovorna za našo varnost, povrnjena strokovna avtonomija.

V tem nadzoru ste najbrž preverjali upravičenost in zakonitost prisluškovanja?

Tudi.

Je bilo vse v redu?

Tega ne morem reči, ker nekaterih stvari nismo mogli preveriti. Na komisiji smo sprejeli sklepe, v katerih smo izrazili svojo zaskrbljenost. Med člani komisije in vodstvom policije je tekla intenzivna komunikacija. Žal moram reči, da je temu vodstvu policije težko zaupati.

Primož Lavre

Da ne omenjam Darka Muženiča (direktorja NPU, op. a.), ki je na Rezarjevi komisiji lagal. Ampak kjer ni tožnika, ni sodnika. Posvečenim, ki imajo dovolj glasov v parlamentu, je žal dovoljeno vse. Hvala bogu, da se ta mandat izteka.

Zoper člane Knovsa iz NSI je v začetku meseca specializirano državno tožilstvo vložilo obtožni predlog. Vaši poslanski kolegi so zdaj v rokah sodstva. Na enem od soočenj pred mesecem ste dejali, da spoštujete institucije ...

Res jih spoštujem. Institucije pa si morajo spoštovanje tudi zaslužiti z neodvisnim delom. Sem prva, ki se zavzema za strokovnost, zato sem velikokrat uporabila stavek Tatjane Bobnar, da mora politika ostati pred vrati generalnega direktorja policije. Pa ni!

V tem mandatu so vladajoči večkrat dokazali, da so pripravljeni zlorabiti položaje in celo zanikati znanost, kot je to bilo v primeru študije o trajnostni oskrbi s hrano v Sloveniji.

Se je specializirano državno tožilstvo z vložitvijo ovadbe vpletlo v volilno kampanjo, kot pravi vaš predsednik stranke Jernej Vrtovec?

Kot vse kaže, se je žal res vpletlo. Dobro poznam zakon o parlamentarnem nadzoru varnostnih in obveščevalnih služb. Neverjetno sem začudena in zaskrbljena, da je nadzirani – policija torej – ovadil nadzornike – člane Knovsa.

Moram poudariti, da sta bila na omenjenem nadzoru le dva od štirih ovadenih poslancev NSI, hkrati pa sta v nadzoru sodelovala še dva poslanca iz koalicije, ki pa nista ovadena. Poleg tega je policija odgovorna, da poslancem ne omogoči nadzora, če bi le-ta lahko škodil oziroma vplival na morebitni proces pred organi pregona, a tega takrat ni storila.

Na Knovsu smo med drugim prosili za rezultate notranjega nadzora, kako so podatki o nadzoru prišli v javnost. Poročila še ni. Le kaj čakajo? Ali je ta policija sploh učinkovita in strokovna?

Kaj reči o policiji, ko parlamentarci, ki bi radi opravili nadzor, od nje dobijo odgovor, da nadzora ne morejo opraviti, ker je oseba, ki bi lahko dala podatke, trenutno na dopustu. Vodstvu policije zato enostavno ne zaupam.

To se je torej dogajalo v nadzoru Knovsa, ki ste ga vodili?

Da. Okoli osem tisoč ljudi je zaposlenih na policiji. Ker sem vztrajna in trmasta, smo čakali, dokler se oseba ne vrne z dopusta. Več o tem ne morem govoriti. Piše pa v zapisniku. Na lastne oči sem se prepričala, zakaj vodstvu policije ne gre zaupati. Govorim izključno o vodstvu in ne o policistih, ki so na terenu. In zato mi je tako zelo žal.

Zakaj je vlada nedavno s spletnih strani umaknila publikacijo Trajnostna oskrba s hrano v Sloveniji?

Ni prvič, vlada je velikokrat povozila stroko, a tokrat so šli predaleč. Umik strokovne publikacije je direkten napad na slovenskega kmeta. Umaknili so študijo neodvisnega Kmetijskega inštituta Slovenije, ki je po zakonu o kmetijstvu edini pooblaščen spremljati podatke o kmetijstvu.

Ne statistični urad – oni! Podatke spremlja, obdeluje in vsako leto poroča državnemu zboru. Več kot eno leto je deset strokovnjakov z inštituta in eden iz Agencije Republike Slovenije za okolje delalo na tej študiji in z obdelovanjem podatkov prišlo, denimo, do spoznanja, da Slovenci pojemo toliko mesa kot v povprečju Evropejci in da slovenska živinoreja zanemarljivo onesnažuje okolje.

Študija je zrušila njihovo politično agendo. Izvedeli smo tudi, da se negativni vplivi kmetijstva na okolje in podnebje v Sloveniji zmanjšujejo.

Ni v vsaki državi 70 odstotkov kmetijske površine primerne za živinorejo kot v Sloveniji. Z novimi prehranskimi smernicami bi v vladi Roberta Goloba radi usmerjali prebivalstvo v vegetarijanstvo – ampak ne na temelju podatkov strokovnjakov, temveč glede na njihovo agendo in s prirejenimi podatki.

Naj spomnim, kaj je strateški svet za prehrano pri predsedniku vlade že govoril o prehrani otrok, zaradi česar so se protestno oglasili pediatri. Ta vlada si drzne grobo zanikati stroko, gledala naj bi nam v krožnike, nas učila napačnega življenjskega sloga in obenem uničevala slovenskega kmeta.

Zaradi tega bi morali slovenski kmetje na ulice, ker slovensko kmetijstvo temelji na živinoreji! In ne na pridelavi zelenjave – imamo pač takšno konfiguracijo kmetijskih zemljišč.

Kakšna bo usoda te študije?

Kmetijska ministrica pravi, da jo bodo dali preveriti strokovnjakom. Le katerim? Tujim je ne morejo – govorimo o Sloveniji. O vprašanju prehranskih navad in stanja v kmetijstvu večjih strokovnjakov, kot so na Kmetijskem inštitutu, ni. Zaplezali so se in ni jih prav nič sram!

Ali bo slovenska živinoreja obstala?

Če ta vlada nadaljuje delo še naslednja štiri leta, bo slovenska živinoreja zelo okrnjena, z njo se bodo ukvarjali le še entuziasti. Verjamem v slovenskega kmeta, zato upam, da bo obstala.

Izrabljati bi morali naše naravne danosti in to je prav živinoreja – prosto po prof. Emilu Erjavcu s 40-letnimi izkušnjami na tem področju. Pripravili so tak pravilnik o pogojih za zakol živali izven klavnice, da doma ne bi bilo več mogoče imeti kolin.

Prepovedali bi tisto, kar je slovenskemu potrošniku in klenemu Slovencu sveto: da pridela svojo hrano, da vzredi svojega prašiča, naredi koline in si pripravi svojo zalogo hrane.

Kakšne bi bile posledice močno okrnjene živinoreje?

Če prizadenemo živinorejo, bomo ob izvor domačih beljakovin. Beljakovine niso le v mesu, temveč tudi v mleku. Sojino mleko jih ne more enakovredno nadomestiti. Upam si trditi, da bi s takšno politiko, kot jo forsira vlada, dolgoročno uničili slovensko kmetijstvo in globoko posegli v zdravje naroda.

Primož Lavre

Hoteli so, da se otroke v zgodnji mladosti prehranjuje na vegetarijanski način, pa so se oglasili pediatri in jasno povedali, da tako ne gre. Naj vržejo tablete čez ramo, je na primer starejšim ljudem svetovala žena predsednika vlade Goloba. S promocijo takšnega načina življenja škodijo javnemu zdravju.

Kolegica poznavalka kmetijstva je v Dnevniku zapisala, da se sprejemajo ukrepi in zakoni v škodo kmetov in sploh ne v korist živali – ob asistenci oziroma molku veterinarske stroke. Precej let ste krojili njen vrh, drži njena kritika?

Žal drži. Nimamo več prvega veterinarja – to bi moral biti direktor nekdanje veterinarske uprave, zdajšnji direktor uprave za varno hrano. Vse preveč veterinarske stroke se je upognilo pred škodljivo politiko. Prvi dokaz je zakon o zaščiti živali.

Stroka je takrat še opozarjala, mislim na veterinarsko zbornico, da je zakon škodljiv, pozneje pa je, ne vem zakaj, skoraj utihnila. Tudi pri zatiranju bolezni modrikastega jezika, ki je za živinorejo lahko usoden, je le zbornica opozarjala in pozivala k ukrepanju, uprava za varno hrano pa je molčala.

Če ne gre z lepo besedo, če te ne poslušajo, si brez moči; lahko le trpiš in čakaš na boljše čase. Saj ne moreš na ulico za vsako stvar. Vem pa, da so veterinarji na terenu zelo nezadovoljni. V veterini moraš biti dober strokovnjak in zelo močna osebnost. Lep in odgovoren poklic, a ni vsakdo zanj.

Kaj naj bo prvi ukrep novega ministra ali ministrice za kmetijstvo?

Postaviti ekipo, ki bo z njim delala štiri leta in pozna kmetijstvo – sploh ni važno, katere barve so. Lotiti se bo treba revizije zakonov, ki jih je uveljavila ta koalicija.

Čeprav so v preteklosti na ministrstvo dostikrat letele pripombe, da ga je ta ali ona stranka ugrabila, ni bilo nikoli tako ugrabljeno, kot je zdaj. Popoln razpad sistema, znanja in stroke. Zakonodaja ni pripravljena na temelju stroke, prevladale so želje nevladnikov – prek kabineta predsednika vlade.

Na vrh uprave za varno hrano je treba postaviti kompetentno osebo z ekipo, ki zna in hoče delati. Intenzivno, kolikor je še mogoče, je treba pogledati, kako potekajo priprave na naslednjo finančno perspektivo do leta 2034. Skupaj s kmeti velja doreči ukrepe, ki jih bo financirala EU.

Usmerjeni morajo biti v obstoj slehernega slovenskega kmeta. Izgovori, da nas komandira Bruselj, so že zdavnaj samo izgovori. Lahko pripravimo in zagovarjamo svoje ukrepe. Pogosto bo treba v Bruselj, gospa ministrica zdaj tja ne hodijo. Denar za kmetijstvo bi radi združili z okoljskimi sredstvi, kar po mojem mnenju ni dobro, saj bo v tem primeru kmetijstvo potegnilo krajšo.

Predvsem pa bi minister za kmetijstvo moral imeti moč vsaj podpredsednika vlade, da se bo kmetijska politika res učinkovito vodila na vladni ravni. Ko na temelju stroke nekaj reče minister, bi morala vlada to požegnati. Ne morejo nevladniki in kabinet premierja dirigirati konkretne kmetijske politike.

Precej zamisli imate, vi bi zanje najbolje poskrbeli na čelu ministrstva, hodili bi v Bruselj ...

Ne! Že dovolj sem hodila v Bruselj, petnajst let sem delala v kmetijskem resorju, bila na vsakem kolegiju ministrov. Kmetijski resor je eden izmed najtežjih.

Ministrovanje bi bila krona vaše kariere. Da se ne boste spet zarekli?

Pri tem se zagotovo ne bom zarekla. Za konec moje kariere bi bilo zelo pomembno, da bi ministrstvo za kmetijstvo, ki mu bom vedno rekla »moje ministrstvo«, vnovič delalo strokovno in da bi tudi uprava za varno hrano, ki sem jo ustanovila s sodelavci v času ministrovanja Franca Bogoviča, delovala tako, kot mora, in v skladu z zakonom.

Le tako lahko varuje potrošnike, saj mora človek vsak dan jesti. Eksistenčnega pomena je, kakšen je nadzor nad hrano in kako ukrepati v primeru najdenih napak.

Nadzor je povsem razpadel, to je tisto, ker me kot poznavalko (videla sem marsikakšne izvide) še najbolj skrbi. Kaj dejansko jemo, je za naše dolgoročno zdravje izredno pomembno.

»Vsaka pomlad je priložnost za nov začetek.« Poznate te besede?

Sem jih jaz izrekla?

Prav pred letom.

Spomniti me boste morali na kontekst.

»Razumem, Janez, tvojo slabo voljo in zakaj se bolj ukvarjaš z nami kot z Golobom. A vsaka pomlad je priložnost za nov začetek,« ste se na družbenem omrežju X odzvali na neprijazno izmenjavo mnenj med vašim nekdanjim predsednikom in predsednikom SDS.

Janez je bil takrat res nekaj slabe volje. A raje se ukvarjam s svojo dobro voljo. Po naravi sem optimistka. Težko me kdo spravi v tako slabo voljo, da bi vrgla puško v koruzo.

Za letošnjo pomlad še posebej menim, da je čas za nov začetek. Zato se borim, grem na volitve in verjamem v dober volilni izid skupne liste NSI, SLS in stranke Fokus Marka Lotriča. Zaupam ljudem, da bodo 22. marca izbrali priložnost za nov začetek.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.