Zakon, ki razmejuje delovanje zdravnikov v javnem in zasebnem zdravstvu, predstavlja nosilno ogrodje zdravstvene reforme, kot si jo je kot zgodbo v nastajanju zamislila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

Predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj je miril, da zakona ne vidi kot »vojno proti zasebnikom in proti ne vem komu, je pa vojna proti tistim, ki plenijo po zdravstvu in tolčejo mastne dobičke«. Kot instrument boja proti dvoživkam je zakon naletel na odločno nasprotovanje zdravniških organizacij.

V javnost so v začetku decembra prišli podatki izrednega strokovnega nadzora ortopedskega oddelka novomeške bolnišnice. Vodja oddelka Gregor Kavčič naj bi umetno daljšal seznam čakalnih vrst in obenem paciente preusmerjal v zasebni zavod, kjer je operiral.

Predsednik vlade je pohitel z izjavo, da je prav novela o zdravstveni dejavnosti prispevala k razkritju tega organiziranega oškodovanja javnozdravstvenega sistema.

»Poslovni model« nekaterih ortopedov naj bi bil sicer že znan: k zasebnikom preusmerjati manj tvegane paciente, da ne prihaja do zapletov; ti pacienti torej preskočijo vrsto, drugi pa nastradajo v še daljših čakalnih vrstah.

K temu razkritju velja dati opombo: zahtevnejše paciente se triažira v bolnišnice zaradi strokovnih razlogov in v njihovo dobro. Vprašanje je, zakaj državna zavarovalnica (ZZZS) kot naročnik zdravstvenih storitev ne poskrbi, da bi bile ustrezno plačane zahtevne in manj zahtevne storitve.

Drug primer razkritja čakalnih dob so razmere na oddelku za maksilofacialno in oralno kirurgijo UKC Ljubljana. Po odpovedi štirih specialistov je 10. decembra na ministrstvu za zdravje potekal sestanek o nadaljnjem delu oddelka.

Diagnoza, kdo ga uničuje, ostaja diametralno različna. Na eni strani se zdravnikom nalaga zaslužkarstvo in pohlep, kot je bilo razumeti novo predstojnico tega oddelka, na drugi strani zdravniška zbornica odhajanje specialistov pripisuje mimo zdravnikov uveljavljeni noveli zakona o zdravstveni dejavnosti: ker jim preprečuje delati dodatno v prostem času in s tem potiska v zasebništvo.

Pozno jeseni je novela začela učinkovati. Tudi prek (lansiranja) medijskih afer. Po pisanju portala Necenzurirano je radiolog Mitja Rupreht, nekdanji predstojnik radiološkega oddelka v UKC Maribor, ki zgolj s popoldanskim delom mesečno zasluži 30 tisoč evrov, delal za druge izvajalce med službenim časom v javni bolnišnici.

Zakon je močno omejil popoldansko delo pri zasebnih izvajalcih, zato koncesionarji ne morejo več uporabljati zdravnikov kot samostojnih podjetnikov, temveč jih morajo (delno) zaposliti. Zaradi tega imajo višje stroške in radiologi nižje zaslužke. Vlada je konec lanskega leta znižala cene radioloških preiskav, kar vse je vodilo do tega, da je število preiskav magnetne resonance, opravljenih popoldne pri zasebnikih (prejšnja leta je strmo raslo), med junijem in oktobrom letos upadlo za štiri odstotke.

Po podatkih ZZZS je večina radiologov, ki so prej hkrati delali za javne in zasebne ustanove, ostala v javnih zavodih, kjer zdaj opravijo več dela.

Ali ta primer kaže, da spremembe zakona o zdravstveni dejavnosti ne glede na svarila ne bodo zmanjšale dostopnosti do zdravstvenih storitev? Z raznih koncev Slovenije tudi v teh prazničnih dneh poročajo o odhajanju specialistov iz zdravstvenih domov ...

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.