Tudi sama ni spregledala, da je ta njen izrek domala ponarodel. »A tako je v življenju – marsikomu kaj ni jasno,« nam je pojasnila v intervjuju. In ker nam res ni, smo jo vprašali, ali bo po volitvah treba sprejeti »omnibus« zakon o škodljivih ukrepih prejšnje oblasti.

»Takšen zakon je na začetku mandata sprejela zdajšnja koalicija. Kot sem spremljala, je bilo to početje v prevladujočih medijih sprejeto kot nekaj pozitivnega,« je odvrnila naša sogovornica, ki smo jo tudi vprašali, ali je dr. Simona Drenik Bavdek dobra kandidatka za varuhinjo človekovih pravic.

Deset let, če sem prav seštel, ste bili opozicijska poslanka. Je bil poslanski mandat, ki se izteka, drugačen, morda kar izjemen?

No, med letoma 2018 in 2020 je naša stranka sestavljala vlado in takrat sem bila državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade. Že glede na sestavo državnega zbora se mandati razlikujejo, pa vendar, nekaj je zdaj res kar opazno drugače: razočarana sem nad ravnijo razprav.

Predvsem med mandatom 2014–2018 je bilo več vsebinskih debat, ko se je izkristaliziralo tudi kaj dobrega. V tem sklicu prevečkrat zaidemo na osebno raven, premalo je fokusa na tisto, s čimer se državni zbor primarno ukvarja, tj. na oblikovanje kvalitetne zakonodaje.

Primož Lavre

Seveda ne moremo mimo tega, kako nizko je aktualna predsednica državnega zbora spustila standarde spoštovanja poslovnika državnega zbora in celo ustave. Pravila, ki so veljala od začetka naše države, ta koalicija, predvsem Gibanje Svoboda, prilagaja lastnim interesom, gospe se derejo na poslance, jih zmerjajo, celo jemljejo besedo. Očitno si ne le besedo integriteta, ampak tudi pojem demokracija predstavljajo drugače kot vsi drugi.

Na razlike med mandati vpliva tudi razmerje med koalicijo in opozicijo. Pa vendar, opravljamo svojo funkcijo, izvolili so nas volivci in delamo po najboljših močeh.

Precej priljubljenosti na eni in odpora na drugi strani generira predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kakšen je vajin odnos?

Že takoj na začetku mandata sem bila neprijetno začudena, ko je zaprla pisarno ter pred njo postavila kamero in zvonec. Samo tako je mogoče do osebe, ki naj bi sicer bila prva med enakimi. Ko pa govorimo o najinem odnosu – predsednica državnega zbora je in samo tak je ostal tudi najin odnos.

»Skrajni čas je, da leva sredina odvrže plašč razumevanja in toleriranja,« je pozivala poslanka Svobode Lena Grgurevič. Vi in tudi vaši kolegi ste bili večkrat kar začudeni nad ostrimi prijemi predvsem poslancev Svobode. Vam vračajo milo za drago? Oni so seveda o tem prepričani.

Ne bi rekla, da nam vračajo milo za drago. Kot sem že prej rekla, razprave, odnos, razumevanje parlamentarizma so spustili na najnižje možno dno. Mi smo raje prepričani, da je treba delati v dobro ljudi in države; izpolnjevati svoj program in se ne ukvarjati s stvarmi, ki ne spadajo v politiko – sploh pa ne z žaljenjem kolegic in kolegov.

Diskurz kolegice poslanke Svobode, ki ste jo malo prej omenili, res zbuja začudenje – v negativnem smislu. Dostikrat se, kot rečeno, nekateri od njih spuščajo na osebno raven. Takšen diskurz samo kaže na njihov značaj in način delovanja.

Volivcem sporočajo, kdo pravzaprav so, kar sicer ni slabo, pa vendar v politiki za to ne bi smelo biti prostora. Kakšna beseda seveda včasih prizadene, a je treba iti prek tega. Ni vračanja milo za drago. Prepričana sem, da je razpravljanje naših poslancev in tudi mene osebno na opazno višji ravni.

Bolj na začetku mandata ste protestirali zoper stopnjevanje napadov na vaše poslance in na pozive k smrti predsednika vaše stranke. Vsaj pozivov k smrti je zdaj manj – pozivov k smrti janšizma. Kaj vi opažate?

Nič kaj dosti se glede tega razmere niso umirile. Na napade sem bila dolžna opozoriti in se kot njihova vodja zavzeti za svoje poslance. S tem sem tudi zaščitila volivce oziroma podpornike stranke in našega programa. Pozivi k smrti kogarkoli nikjer ne smejo imeti domovinske pravice.

Dobra plat tega je, da so ljudje dobili priložnost spoznati, kakšni so njihovi prijemi: kdor ne premore vsebinske artikulacije in ostaja brez argumentov, se pač poslužuje takšnih pozivov in izjav.

Je sloganov oziroma pozivov k smrti janšizma manj kot prej?

Še vedno se kje pojavi, poglejte na družbena omrežja. Morda pa smo pozive k smrti res malce ustavili – z lastnim delovanjem in opozarjanjem.

Ste kdaj kakšnega svojega poslanca oziroma poslanko pozvali k bolj spoštljivi izmenjavi mnenj?

Takšnih pozivov in diskurza, kot si ga dovolijo v aktualni koaliciji, predvsem v poslanski skupini Svobode, med poslanci Slovenske demokratske stranke ni zaznati.

Tudi v poslanski skupini se veliko pogovarjamo o tem, da je v delovnih telesih državnega zbora in na plenarnih sejah treba predstavljati naš program in naše zakonske rešitve, ne pa se spuščati na njihov nivo.

Ampak saj veste, včasih človeku poči film …

Po dveh urah provociranja človeku res poči film. Najbrž merite na moj, ne bi rekla izpad, ampak povsem človeški, spontan odziv, ko imaš enkrat vendarle vrh glave neresničnih, sprenevedajočih se izjav in laži.

Tudi moje takojšnje opravičilo je bilo spontano. Pri poslancih Svobode gre, nasprotno, vse prevečkrat za povsem preračunljivo izzivanje.

»Pa kva teb ni jasen!« To je bil vaš najbolj viralni »človeški odziv«. S temi besedami ste opremili darila za nove člane v vašem okraju.

(smeh) Opazila sem, da je ta moj izrek domala ponarodel. A tako je v življenju – marsikomu kaj ni jasno.
Zato pa je treba zastavljati vprašanja. Vaši poslanci vse večkrat ne sodelujejo na sejah delovnih teles parlamenta ...

Se vam zdi?

Je za vas nekako že zaključil delo?

Ne. Prav zdaj poteka zadnja redna seja, napovedane so izredne seje. Naši poslanci sodelujejo tam, kjer je to smiselno, kjer lahko tudi vsebinsko predstavijo program stranke Koalicija z volivci.

Primož Lavre

Dogovorjeno imajo tudi veliko drugih aktivnosti, koalicija pa sklicuje seje z danes na jutri. In ustvarjajo videz izrednih razmer. Poglejmo samo število izrednih sej v tem mandatu – 129. je trenutno sklicana, medtem ko je bilo rednih 38.

Zakaj vas ni opaziti na kolegijih državnega zbora, na katerih se dobivate vodje poslanskih skupin?

Ker predsednica državnega zbora ponavljajoče krši poslovnik in ga samovoljno tolmači, smo jasno povedali, da na takšnih sejah ne bomo sodelovali.

Bodo domala vsi poslanci SDS vnovič kandidirali na marčevskih volitvah?

Evidentiranje poslanskih kandidatov še vedno traja. Šele ko bo lista potrjena, se bo vedelo, kdo vse in kje bo kandidiral. Enoznačnega odgovora vam ne morem dati.

Tudi vaša kandidatura v Šentjurju ni gotova?

Sem samo evidentirana kandidatka v prvem okraju pete volilne enote.

Že veste za glavne konkurente v vašem okraju?

Priznam, da sem kar presenečena, ker ne vem za nikogar. Pred prejšnjimi volitvami so se v takem času pojavljala določena imena. Drugod po Sloveniji se že. Z radovednostjo čakam, kdo bodo moji protikandidati.

Kakšno je vzdušje pred volitvami, če ga primerjate s tistim pred štirimi leti?

Ni primerljivo. Takrat je bil čas po kovidu, danes ni tega »izrednega stanja«, če temu lahko tako rečemo. Med volivci čutim veliko pozitivne energije, mnogo se jih včlanjuje v stranko in nas tako še posebej podpre, tudi v Šentjurju jih ne manjka. Okoli 500 in več imamo vsak mesec novih članov.

Vesela sem, da volivci prepoznavajo naš program in naše vztrajno delo. Na splošno bi dejala, da je predvolilna vročica v medijih, javnosti, pravzaprav povsod, nastopila precej prej kot pred vsemi prejšnjimi volitvami, na katerih sem sodelovala. Očitno ljudje že kar težko čakajo te volitve, kar me navdaja z upanjem na spremembe.

Stranka SDS je ne glede na različna mnenjska poizvedovanja v opazni prednosti pred Gibanjem Svoboda, vendar ...

… vendar nič ni zagotovljenega. Edina prava anketa bo 22. marca. Ankete pred referendumom o pomoči pri končanju življenja so vse po vrsti kazale na precejšnjo premoč podpornikov koalicijskega zakona, izid pa se je obrnil na glavo.

Tudi vi ste že kdaj dva ali tri mesece pred volitvami vodili v anketah, pa nato niste zmagali.

Kot rečeno, realna meritev bo opravljena čez slaba dva meseca.

Imate še kaj rezerv?

V čem?

V energiji, prijemih v kampanji, v njenih orodjih ...?

Sama grem v kampanjo že takoj, ko so prešteti glasovi s prejšnjih volitev. Rezerve seveda vedno so, potrudili se bomo nagovoriti čim več volivcev. Gremo na zmago!

Verjamete, da vašega nekdanjega dolgoletnega poslanca in predsednika sveta SDS ne bo v vladi, ki jo bo vodil vaš predsednik?

Verjamem samo v to, kar bomo zvedeli zvečer 22. marca po zaprtju volišč. Takrat bomo vedeli vse. Vsake druge napovedi niso realne, ugibati pa nima nobenega smisla. Kot rečeno, do volitev Slovenska demokratska stranka gradi izključno koalicijo z volivci.

Kaj če bo Anže Logar predsednik državnega zbora in ga ne bo v vladi?

Možnosti je ogromno. Pogovarjati se o tem, komu bo pripadla kakšna funkcija in, kot smo lahko slišali, že kar ministrstvo, ni resno. Najprej je treba izpeljati volilno kampanjo in volitve, potem bomo vedeli, kako se bodo premešale karte.

Kaj si mislite o pogosti tezi, da vaš predsednik in nekdanji poslanec Logar uprizarjata spor?

Nekdanji kolega Logar je razočaral s tem, da je izstopil iz poslanske skupine, ni pa vrnil mandata. Ni se držal pogodbe, ki jo je podpisal pred volitvami. Kdor želi v politiki delovati odprto in transparentno, mora spoštovati dane zaveze. To je bila vendar zaveza do volivcev.

Primož Lavre

Ne le predsednik naše stranke, tudi drugi poslanci SDS na to opozarjamo – in ničesar ne uprizarjamo. Ko izstopiš iz neke stranke, je edino etično ravnanje predati tudi poslanski mandat. Bil si izvoljen pod imenom te stranke in ne pod imenom neke nove ali druge stranke.

Bo po volitvah treba sprejeti »omnibus« zakon o škodljivih ukrepih prejšnje oblasti?

Takšen zakon je na začetku mandata sprejela zdajšnja koalicija. Kot sem spremljala, je bilo to početje v prevladujočih medijih sprejeto kot nekaj pozitivnega. Rekla bi le, da nas po volitvah čaka veliko nalog in izzivov.

Ne glede na to, kako bo sestavljena vlada, bo imela, glede na zapuščino te vlade, težko delo – od javnega dolga, nizke rasti BDP-ja do razsutega zdravstva, na področju dolgotrajne oskrbe. Spomnimo, da je bila naša vlada tista, ki je po desetletjih prva sprejela Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta vlada je to najprej ukinila.

Nato je sprejela svoj zakon, izvajanje dvakrat zamaknila. Zdaj pa že več kot pol leta od ljudi pobirajo denar za dolgotrajno oskrbo, ljudje pa večinoma te oskrbe ne dobijo.

Če bi po volitvah obveljal naš zakon, bi bile položnice za domove nižje že tri leta. Pa tudi oskrba na domu bi se že zdavnaj izvajala. Poudariti je treba, da je dolgotrajna oskrba namenjena prvenstveno temu, da starejši in bolni čimdlje ostanejo v domačem okolju. In ta del se še vedno ne izvaja.

S tem, kar je škodljivega, ne boste opravili v enem zakonu?

Nimam steklene krogle. Ko bo ljudstvo svoje povedalo, se bo vedelo, kaj vse, kdaj in kako se bo naredilo. Počakajmo, vsekakor bo potrebnih nemalo sprememb, s katerimi ne gre odlašati.

Vsekakor pa bomo odpravili škodljive ukrepe te vlade, ki dušijo gospodarstvo, zmanjšujejo varnost Slovenije, slabijo javni zdravstveni sistem in Slovenkam in Slovencem onemogočajo blaginjo.

Nimate načrta, katere zakone in določbe razveljaviti?

O načrtih po volitvah ne bi govorila. V SDS si ne delimo funkcij, imamo pa jasen program Koalicija z volivci. Predstavljamo ga širom Slovenije in z njim nagovarjamo volivce – z ambicijo priti do ustavne večine razuma, kar bi zagotovilo, da Slovenija napreduje, zadiha iz obeh pljučnih kril in sprosti vse svoje razvojne možnosti.

To je zdaj naša prvenstvena naloga. Volivci vedo, da smo stalnica v politiki, na nas se lahko zanesejo; nismo produkt volilnega inženiringa za en mandat.

Še drži vaša napoved iz časa sprejemanja zakona o zdravstveni dejavnosti, da ga boste takoj ukinili, ko pridete na vlado?

Zakon o zdravstveni dejavnosti, ki naj bi predstavljal jedro zdravstvene reforme, je škodljiv. Zdaj o tem ni več kaj dosti dvoma.

Bolniki ne dobe oskrbe, ki jo potrebujejo, čakalne dobe so še daljše, več je tudi neopredeljenih zavarovanih oseb itn. To je eno od področij, ki ga bo treba čim prej urediti. Upam, da bo naslednja vlada to uvidela in ukrepala v korist ljudi in pacientov.

Katera preiskovalna komisija bo ustanovljena že takoj na začetku naslednjega sklica državnega zbora?

Naj najprej opozorim na eno od sprevrženih posebnosti tega mandata: preiskovalne komisije, ki so bile ustanovljene, vodi koalicija namesto opozicije, ki nadzira koalicijo.

Marsikaj bi si zaslužilo, da se znajde pod njihovim drobnogledom, ne nazadnje je tu še nepreiskano financiranje Svobode s strani Gen-I-ja. Vemo, preiskava pod njihovim predsednikom »miruje«, ker jo je ugrabila koalicija.

Zlahka se najdejo tudi kakšne druge zadeve, ki bi jih kazalo raziskati in ugotoviti nepravilnosti, ki so jih povzročili nosilci javnih funkcij in pooblastil.

Primož Lavre

Tudi o tem se bomo morali še dogovoriti, a kot rečeno, preiskovalne komisije so oziroma naj bi bile predvsem orodje opozicije.

Ta koalicija jih je ugrabila. Samo spomnimo na izjavo poslanke Mojce Šetinc Pašek, ki je o preiskovalni komisiji, ki jo je vodila sama, zdaj pa jo vodi Tamara Vonta, dejala, da »so parlamentarne preiskovalne komisije namenjene političnemu šovu in obračunavanju ter so del slovenskega političnega cirkusa ... Ta preiskovalna komisija, ki sem jo vodila sama, je bila namenjena temu, da se na neki način obračuna s stranko SDS.«

Kot državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade ste »pokrivali« zdravstveno politiko. Pogledujete proti vladi? Tako bi pustili še večji, naj uporabim vaše besede, pečat na področju zdravstva.

Niti ne gre za moj osebni pečat. Kot državna sekretarka sem delovala kot del vlade in tudi kot poslanka delujem timsko. Ne pripisujem si posebnih zaslug. Z vprašanjem, kdo bo v vladi, se je zdaj povsem nesmiselno ubadati. Nismo še tu.

Tudi sam sem bil kot vi v poslanskem vprašanju pozoren na izjavo predsednika strateškega sveta za zdravstvo Erika Breclja, ki je pred novim letom v Odmevih govoril o blokadi novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Že veste kaj več o »storilcih« te blokade?

Koalicija ima dovolj udobno večino 50 poslancev, da bi lahko sprejela karkoli. Tudi to, da je sonce modro. Kdo torej blokira ta zakon? Opozicija ga ne more. Na odgovor še čakam.

Imate pa o tej blokadi svoje mnenje?

Ne bi rada prejudicirala. Izjava me je res presenetila, naj dr. Brecelj pojasni, kdo so tisti, ki blokirajo zakon.

Zakaj krivca za neurejenost v zdravstvenem sistemu lahko iščemo tudi ali predvsem v državni zavarovalnici?

Tudi izkušnje iz tujine kažejo, da je pri nas problem zdravstvena zavarovalnica. Ljudje plačujejo prispevek za zdravstveno zavarovanje in še dodaten prispevek, ki ga je uvedla vlada po preoblikovanju prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Prihodki zdravstvene blagajne so lani znašali skoraj šest milijard evrov, še leta 2022 le tri milijarde in pol. K temu je treba prišteti še denar iz državnega proračuna: leta 2022 smo bili na 240 milijonih, zdaj pa smo že pri skoraj 600 milijonih.

Morda je v teh milijonih in milijardah del odgovora na prejšnje moje in vaše poslansko vprašanje?

Ne vem, sprašujem pa se, kaj za ves ta denar dobijo ljudje in pacienti. So bolje in hitreje oskrbljeni? Vse kaže, da je tu kamen spotike. Vsak, ki vplačuje v zdravstveno blagajno, upravičeno pričakuje kakovostno zdravstveno oskrbo takrat, ko jo potrebuje.

Pacient se ne ukvarja s tem, za kakšno pravno obliko ustanove gre, ampak mu je pomembno, v kateri zdravstveni ustanovi bo prej prišel na vrsto.

Ste od predsednika vlade že prejeli odgovor na vaše vprašanje, ali namerava vlada res do volitev ukiniti obvezni zdravstveni prispevek?

Kar dobro spremljate poslanska vprašanja. Dostikrat zelo dolgo čakamo na odgovor. Pred dnevi sem prejela odgovor na vprašanje, ki sem ga zastavila 20. februarja lani. Ne gre le za ignoranco do mene osebno, temveč tudi do volivcev – vprašanja postavljam v imenu ljudstva.

Ali bo vlada do volitev res ukinila obvezni zdravstveni prispevek, na to vprašanje še nimam odgovora. Oba s poslancem Mihom Kordišem, ki je izjavil, da se je malo prej na kosilu o tem dogovoril s predsednikom vlade, na ta odgovor še čakava.

Kot kaže, bo zdravstveni prispevek ostal takšen, kot je, in ga ne bodo preoblikovali v bolj proporcionalno dajatev.

Nisem prepričana. Do konca mandata je še kar nekaj tednov, ne moreš vedeti, kaj jim še lahko pade v glavo v imenu pravičnosti.

Je dr. Simona Drenik Bavdek dobra kandidatka za varuhinjo človekovih pravic?

Republika Slovenija že leto dni čaka na guvernerja in varuha človekovih pravic. Nič koliko posvetovanj smo imeli pri predsednici države. S predsednikom stranke sva bila 22. oktobra pri predsednici in ji jasno povedala, da pri imenovanjih nekaj mesecev pred koncem mandata ne bomo sodelovali. Zavračamo takšno »cementiranje institucij« ob zaključku mandata. Zato se tudi o tej kandidatki ne bi izjasnila.

Ne zanima me toliko, ali jo boste na glasovanju ta torek podprli ali ne. Rad bi vedel, ali je za vas dobra kandidatka. Predava na Fakulteti za pravo in ekonomijo Katoliškega inštituta.

Odgovor lahko le ponovim: pri tem ne bomo sodelovali. Ni higienično na koncu enega mandata in po dolgem zavlačevanju imenovati voditelje posameznih ustanov za naslednji mandat.

Še to, izključujete vnovično župansko kandidaturo v Šentjurju?

Pred nami so državnozborske volitve in na njih se osredotočam. Vprašajte me pred lokalnimi volitvami v začetku jeseni.

V Šentjurju so očitno volivci zadovoljni z Markom Diacijem, nekdanjim poslancem Stranke mladih Slovenije.

Težko si je zapomniti imena vseh teh strank za en mandat. Spoštujem funkcijo župana. Verjamem, da dela po svojih najboljših močeh. O njegovi uspešnosti bodo svoje povedali volivci na županskih volitvah, in kot radi rečemo, ti imajo vedno prav.

Nosilec materialnih avtorskih pravic in avtor oba izrecno prepovedujeta kakršnokoli reproduciranje tega članka tudi za kakršenkoli namen spremljanja medijskih objav.