Ivan Puc: Janšev krst pod Triglavom - direktor policije Olaj naj preveri, kaj so počeli varnostniki na Kredarici (KOMENTAR)

Ali vsaj poročilo. Kako je bilo kaj takšnega mogoče? Generalni direktor policije Anton Olaj naj tudi tokrat zahteva strokovni nadzor glede (ne)varovanja predsednika vlade Janeza Janše; neukrepanja zoper kolesarje, ki so z lučjo svetili v obraz premierju in notranjemu ministru Alešu Hojsa. Zahteva, naj uporabimo kar njegove besede, jasne odgovore.

Če bo strokovni nadzor umanjkal, bo Olaj dal jasno vedeti, da nismo gledali predstavo ustrahovanja, temveč le še eno od niza umetniških akcij – novemu Krstu pod Triglavom. Kot je dejal Janša ob dnevu spomina totalitarnih režimov, če se iz zgodovine nismo sposobni ničesar naučiti, smo obsojeni na ponavljanje. Na retrogradnjo torej.

Retrogardistična uprizoritev Neue Slowenische Kunsta Krst pod Triglavom pred dobrimi 35. leti je bila, kot je svoj čas zapisal filozof Tine Hribar, »ustavno dejanje nove slovenske umetnosti« – na največjem slovenskem odru, Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, ki je lahko prvič zares pokazala svojo tehnološko opremljenost.

Krst pod Triglavom ni bil predvsem pa tudi ni hotel biti »le« gledališki dogodek, je pred leti zapisala v Delu Ženja Leiler. Dejansko je bil veliko več od tega, ne glede na to, ali smo ga takrat merili (ali ga še danes) estetskimi vatli ali glede na njegovo vpetost družbenopolitično sodobnost. Danes ni nobenega dvoma, da je bil Krst v več pomenih prelomna predstava, je prepričana.

Bi bil lahko tudi Dogodek, petkov biciklistični spektakel pod Triglavom, prelomen? Se bodo po padcu kolesarji pobrali in kolesarili naprej? Časi nihilizma, neskončne vrednostne istosti, niso takšni, da bi sploh kaj lahko bilo prelomno – četudi je slovenska država nastala iz duha kulture.

Prvi policist Anton Olaj pa naj le zahteva strokovni nadzor.