Progasti goz foto Davorin Tome Svet24.si

Išče se največja slovenska kača! Ljudem je ...

220820-Zel-3615 Svet24.si

Foto: Za “sendvič” vestno opravijo svoj hobi

1664388706-21082006-3809c5aa897e1de8855faa79abd1a63c Necenzurirano

Konec stečaja cerkvenega Zvona: izgubljenih 800 ...

robert golob vecer rb Reporter.si

Trojni strel v koleno za Gibanje Svoboda ...

Zoran Zeljkovic Ekipa24.si

Konec dvomov! Nov pretres v zmajevem gnezdu: ...

Šepet metulja, premiera (4) Njena.si

Kakšno vlogo ima v seriji Skrito v raju Alex ...

sveca Ekipa24.si

V hudi prometni nesreči na primorski avtocesti ...

Naročilo knjige OZADJE REPORTERJA IN MAGA
Magazin

Ignacija Fridl Jarc: Kulturniki zlorabljajo kulturo za polnjenje svojih žepov

Deli na:
Ignacija Fridl Jarc: Kulturniki zlorabljajo kulturo za polnjenje svojih žepov

Ignacija Fridl Jarc - Foto: Primož Lavre

Slovenska matica, ki je dala pobudo za ustanovitev današnje SAZU in še pred tem ljubljanske univerze, te dni slavi 160-letnico obstoja. Kot nam je v intervjuju dejala njena tajnica in urednica dr. Ignacija Fridl Jarc, je Matica mati osrednjih slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov. Sogovornica, v prejšnji vladi državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, bi svojo izkušnjo v politiki ponovila. Bila je, in zdaj ni nič manj, razočarana, kako znajo nekateri kulturniki zlorabljati in izrabljati kulturo za polnjenje svojih žepov.

Bilo je nepozabno, ko sem prvič v življenju doživela, kako skrajno nekulturna je lahko tudi kultura, se spominja Fridl Jarčeva. Seje parlamentarnega odbora za kulturo so bile ponižujoče, pravi: »Pogosto me niso želeli klicati niti po imenu ali me sploh kakorkoli neposredno ogovoriti.«

Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Jürgen Boos je s tem, ko je dejal, da si Drago Jančar zasluži Nobelovo nagrado, jasno dal vedeti, kdo bi moral stati na slavnostnem govorniškem odru prvi dan, in ne šele tretji dan na enem od debatnih dogodkov.

Protesti so bili dirigirani, je prepričana. »Ni šlo za dobrobit kulture, ampak za prav določene politične in – kar je še precej huje – finančne interese.«

Kar precej let izkušenj sem si nabrala v gospodarstvu in drznila bi si reči, da bi lahko že s skupnim depojem za muzeje in arhive, z enim objektom in enim varnostnikom, kultura na leto prihranila milijone in jih koristneje porabila.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24