Revija Reporter
Magazin

Nada Grošelj, prevajalka: Pri književnem prevajanju nam umetna inteligenca ne more konkurirati

Ivan Puc

7. jan. 2024 20:00

Deli na:

Nada Grošelj, prevajalka

Primož Lavre

Za prevod monografije Grenko-sladki eros kanadske pesnice in klasične filologinje Anne Carson je prevajalka dr. Nada Grošelj novembra lani prejela Jermanovo nagrado, konec leta pa je izšel njen prevod pesmi in dramske poezije velikega angleškega pesnika W. H. Audna. Umetna inteligenca oziroma strojno prevajanje že malo zahtevnejši literaturi vsaj zazdaj ni dorasla, nam je dejala v pogovoru. V »postprodukciji« je treba domala ves prevod narediti na novo.

»Izdelek je bil neuporaben, niti popravljati ga ne bi bilo smiselno, saj bi bilo treba skoraj vse radikalno spremeniti,« pravi o prevodu, ki ga je naredil prevajalski program.

»Prevodi so neprecenljivi za razvoj jezika in književnosti. Literature različnih narodov so se navadno utemeljile s prevodi – največkrat Svetega pisma … Še zlasti manjše kulture oziroma jeziki s pridom črpajo iz vsega, kar je prevedeno, iz prevodov prevzemajo tudi literarne zvrsti.«

»Nagrade, ki so mi jih podelili stanovski kolegi, me vsekakor spodbujajo. Prevajanje mi je najljubše od vsega, pa tudi birokracija, ki jo zahteva samostojna pot, me ne odvrača, saj dandanašnji celo redna zaposlitev zahteva prav toliko ali še več birokracije kot svobodnjaštvo.«

»Praznični čas ni ravno naklonjen velikopoteznim ustvarjalnim akcijam – razen za kulinarično stvaritve. (nasmešek) Tudi če imaš dober namen ostati doma in delati, ne zmanjka vabil na raznorazna srečanja z ljudmi, ki bi jih res rad videl.«

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24