Logar bi šel z luzerji nad Goloba: Kdo so podporniki velikega upa desnice
V drugem krogu poraženi predsedniški kandidat potrpežljivo in počasi gradi podobo bolj sprejemljive desne alternative eksperimentiranju in improviziranja na levi sredini.
V drugem krogu poraženi predsedniški kandidat potrpežljivo in počasi gradi podobo bolj sprejemljive desne alternative eksperimentiranju in improviziranja na levi sredini.
Na današnji osmi akademiji javnega sektorja na ljubljanski fakulteti za javno upravo je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik napovedala, da bodo v javno obravnavo do konca meseca dali tudi predlog prenove uslužbenskega sistema, v katerem želijo opredeliti kompetenčne modele.
Medtem, ko so v predbožični izjavi slovenski škofje obsodili »vsa Rupnikova čustvena, spolna in duhovna nasilna dejanja ter hudo zlorabo zakramenta sprave,« v velikonočnem pogovoru za Večer član stalnega sveta Slovenske škofovske konference celjski škof Maksimilijan Matjaž njegovih dejanj ni obsodil.
Kot pravi že od leta 2006 prvi mož Ljubljane, je sam prišel na zamisel, da prejšnji torek novinarje z avtobusom popelje po lokacijah osmih projektov, ki bodo še ta mesec ali najpozneje do konca leta realizirani.
Nič več o reformah, te dni se bije neka druga bolj sofisticirana vojna. A nič kaj v ozadju, celo piarovsko. Spopad za to, kdo bo nazadnje izločil več ustavnih sodnikov in s tem, kot se reče, »rešil« nepristranost ali celo samo videz nepristranosti ustavnega sodišča. Kaj se bo zgodilo, če bodo v zadevi odločanja o novem zakonu o RTV Slovenija od devetih sodnikov izločeni kar trije, ali Bog ne daj celo štirje člani? Nazadnje bi ustavno sodišče obglavilo samo sebe.
Intervju v Reporterju s p. Jožetom Roblekom in tudi poznejši zapisi 84-letnega jezuita, v katerih se je (vnovič) lotil predvsem kardinala Franca Rodeta, je v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše zbudil precej pozornosti. Skuša jezuitski pater Jože Roblek in njegov krog preusmeriti pozornost od Marka Rupnika na Franca Rodeta?
Do združitve muzejev osamosvojitve (MSO) in muzeja novejše zgodovine (MNZS) v muzej novejše in sodobne zgodovine (MuZXXI) direktorju MNZS Jožetu Dežmanu je bila včeraj zjutraj po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlog naveden v odpovedi je nesposobnost.
Beseda časovnica bi lahko bila nova beseda leta. Bit in čas je naslov enega najpomembnejših filozofskih dela 20. stoletje naslov Martina Heideggerja. Ne se ustrašit, recimo, le, da je čas od takrat tudi za filozofijo pomemben tako kot bit. Robert Golob ve, da ima na voljo le še tri leta, da osmisli svojo bit oziroma poslanstvo.
Prvega januarja 2025 naj bi veljala nova davčna zakonodaja, s katero bi zaprli razkorak med pobranimi dajatvami in vse več potrebami po javnih storitvah. Megalomanska naloga narediti red v davčnim »sračjem gnezdom« je padla na pleča politično šibkemu finančnemu ministru Klemenu Boštjančiču.
Leta 2021 je nastopil peti mandat generalnega direktorja Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Z njim smo so pogovarjali o načrtovani pokojninski reformi, prepričan je, da je brez dviga upokojitvene starosti ni.
Stopnja tveganja dohodkovne revščine za prejemnika starostne pokojnine je leta 2020 znašala 18,1 odstotka. 28,8 odstotka invalidskih upokojencev je leta 2020 živelo z dohodki pod pragom tveganja revščine. So torej upokojenci med najbolj ogroženimi družbenimi skupinami v Sloveniji? Jim preti revščina in materialna prikrajšanost?
O reformah in napovedanem reformnem letu 2023 je tekla besede z ekonomistom Anžetom Burgerjem (1979). Povedal je, da skuša vlada na eni strani izrabiti malo boljše gospodarske napovedi za to leto, reforme malce odložiti oziroma zmanjšati njihovo število, da bi zadržala podporo volivcev.
Anže Logar je poslanec, politik predsednika sveta SDS. A zanima ga vse kaj drugega.
Pavel Rupar se je razglasil za Glas upokojencev. Glede na enaka merila, ki jih pričakuje nekdanji Ruparjev predsednik stranke, bi to lahko in moral storiti le na volitvah in po njih, če bi bil na njih uspešen. Ne le minute, Ruparju je oblast na RTV Slovenija omogočila neposredni prenos protestnega shoda.
Jaša Jenull in Pavel Rupar, Glas ljudstva in Glas upokojencev Slovenije. Kaj ju loči in kaj imata skupnega? Ali ste oba nevladnika – ker ste brez legitimnosti, ki jo dajejo volitve – grožnja demokraciji?
Po volitvah 1996 – za nami je že bila že poosamosvojitvena prva petletka – smo dobili tri dokaj močne pomladne stranke. V nasprotju s pričakovanji po Depali vasi se je najbolje odrezala SLS (pred tem kmečka zveza) Marjana Podobnika in ne takrat še socialdemokratska stranka nekdanjega osamosvojiteljskega in iz Drnovškove druge vlade vrženega obrambnega ministra Janeza Janše. Krščanski demokrati Lojzeta Peterleta so plačali davek za sodelovanje z Drnovškovo LDS. To so bile volitve, na katerih je pomladni trojček dobil 45 mandatov – nikoli več toliko.
Radi jadikujemo zaradi bratskega razcepa, pišemo o usodni razcepljenosti nacionalne skupnosti, govorimo o disfunkcionalni politični polarizaciji. Od napada Rusije na Ukrajino smo priča partizanskemu razkolu. Se še spoštuje tradicija upora? Ali tisti, ki tako radi – tudi več kot pol stoletja – prisegajo na partizanstvo, še simpatizirajo z uporniki?
Predsednik SDS si želi »okrepitve slovenskih demokratičnih, domoljubnih, protibirokratskih, proti centralističnih ljudskih sil«. Začelo se je – prvi naj bi bil Franc Kangler s svojo stranko – »konsolidiranje« desnice, še ena od etap Janeza Janša pri graditvi in utrjevanju položaja hegemona, četudi ga je na volitvah povsem potolkla nova stranka Gibanje Svoboda.
Katoliški tednik Družina na spletni strani povzema pogovor z jezuitom p. Danielom Libanorijem za francoski katoliški dnevnik La Croix International, v katerem je spregovoril o tem, kako je ugotovil, da je p. Marko Rupnik zlorabljal redovnice v slovenski Skupnosti Loyola. Njegovo izredno vizitacijo v skupnosti je naročil ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. V Libanorijevih razgovorih z redovnicami se je počasi razkrilo, kaj se je v skupnosti dogajalo do leta 1993, ko je p. Rupnik šel v Rim.
Z odločbo o začasnem zadržanju dveh členov in pol zakona o RTV Slovenije se je ustavno sodišče utrdilo kot neodvisna veja oblasti. Da je levičarsko in zato odvisno, je letela kritika z desne že vrsto let; precejkrat načrtno in politikantsko.