Zgodovinar dr. Željko Oset (Celje, 1984) se je septembra 2021 zaposlil v Muzeju slovenske osamosvojitve kot v. d. direktorja, marca 2022 je bil imenovan za direktorja, pred dobrim tednom pa je vlada muzej ukinila oziroma združila z Muzejem novejše zgodovine Slovenije v nov muzej.

Na predlog ministrstva za kulturo je vlada brez strokovnega elaborata in vključenosti uradništva na resorju ukinila Muzej novejše zgodovine Slovenije in Muzej slovenske osamosvojitve ter ju spojila v nov muzej.

»Ministrstvo za kulturo sveta Muzeja novejše zgodovie Slovenije ni nikoli obvestilo o nameri spojitve dveh muzejev, še manj povabilo k dialogu in sodelovanju za predhodno načrtovanje organizacijskih, poslovnih in strokovnih vprašanj, povezanih z namero po novem muzeju, novem javnem zavodu,« je v današnji izjavi za javnost zapisali v svetu MNZS. Pred tem so so se oglasili tudi zaposleni v muzeju, ki so način njegove ukinitve razumeli kot grob, za demokratično družbo nedopusten poseg v avtonomijo javnega zavoda.

Vladni sklep o združitvi muzeja osamosvojitve in muzeja novejše zgodovine v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije so danes v izjavi komentirali tudi zaposleni v muzeju novejše zgodovine. O ukinjanju in združevanju muzejev jih ni nihče vprašal ali obvestil, o tem ni bila narejena nobena, vsaj njim znana vsebinska, konceptualna, finančna in prostorska analiza združevanja in njenih posledic.

Po poročanju Primorskega dnevnika je o spolnih in psiholoških zlorabah jezuitskega patra Marka Ivana Rupnika za italijanski dnevnik Domani anonimno spregovorila še tretja redovnica. Nekdanja sestra lojolka, danes 56-letna Roberta (ime je psevdonim), je p. Rupnika spoznala v Gorici, ko jo je leta 1990, bila je še študentka umetnostne zgodovine, kolegica povabila na Rupnikovo razstavo. Ta je takrat poučeval tudi verouk na goriških šolah. Kot je dejala, je iskala duhovno poglobitev in njegova dela so se mi zdela pomenljiva. »Opazil me je in me zasul s komplimenti. Bil je karizmatičen, jaz pa zelo negotova,« je povedala novinarki Federici Tourn.

Z novim letom pridem spet nazaj v akcijo, je napovedal finalist predsedniških volitev Anže Logar in prednik sveta SDS.

Direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman se je odzvala na včerajšnjo odločitev vlade, da združi Muzej slovenske osamosvojitve in Muzej novejše zgodovine Slovenije ter ustanovi nov javni zavod Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije. Pričakuje javno predstavljene strokovne analize, ki naj bi zahtevale ukinitev dveh muzejev in ustanovitev tretjega.

Že v zapisu pred božičnimi prazniki se je profesor moralne teologija Ivan Štuhec dotaknil umetnosti jezuitskega p. Ivana Marka Rupnika obtoženega zlorab. Rupnikova umetniška dejavnost je dosegla razmah po tem, ko je 14. novembra 1999 Janez Pavel II. v prostorih apostolske palače blagoslovil kapelo Redemptoris Mater. »Kapelo je pričel opremljati ruski mozaičar, tako da je ena stena njegova, ostalo pa Rupnikovo. Obe tehniki in kolorita nista primerljiva. V tej kapeli je prvič prišlo do tega, da se je ideja Janeza Pavla II. o dveh polih evropskih pljuč, o zahodnem in vzhodnem, realizirala v umetniškem delu. Če k temu dodamo še močno povezavo med češkim kardinalom jezuitom Špidlikom in Rupnikom, je jasno, da se je Rupnikovi šoli mozaika odprl ves svet.«

Anže Logar je lahko vse, je dejal njegov predsednik stranke Janez Janša. Prihodnost je svetla, a mora s svojim politični kapitalom ravnati načelno, je pridal. Predsedniku SDS se je zdelo po predsedniških volitvah in vse več ugibanjih tudi v njihovih vrstah, kako bo porabil politični kapital, vredno zamejiti polje delovanja svojega drugega človeka, predsednika sveta stranke.

Medtem ko se premierju Robertu Golobu iz dneva v dan odpirajo nove fronte, se njegov predhodnik Janez Janša ubada s kulturno vojno oziroma kulturnim marksizmom. Tudi samokritično, odprle so se mu oči, ko je prebral knjigo venezuelskega avtorja Alejandra Peña Esclusa Forum São Paulo in kulturna vojna.

Luka Mesec je bil začasni minister za delo – po prvotnih dogovorih in zakonu naj bi bil na čelu novega in malce ali precej (glede na okus) bizarnega ministrstva za solidarno prihodnost. Zdi se, da je bil cilj na tem ministrskem novotvoru ukvarjati se s projekti Levice. Medtem ko bi se z obsežno operativo na ministrstvu bodel Simon Maljevac, bi se tako Mesec posvečal bolj svoji stranki in njenim prioritetam.

Pred dvajsetimi leti je umrl Jože Pučnik, eden najpomembnejših akterjev slovenskega 20. stoletja – četudi ni zasedel pomembnejšega državniškega položaja. Bil je upornik, že v najstniških letih. Kaj je kot gimnazijec zapisal v ilegalni reviji Iskanja?

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je konec minulega leta obula velike čevlje. Malce jo je – ob vsej samozavesti – strah, zato je v njih bolj zadržana, malce se je že opekla – denimo pri koroških Slovencih.

Ko je Dikasterij za doktrino vere oktobra odločil, da je vse, kar so nekdanje redovnice skupnosti Loyola v Sloveniji povedale o zlorabah jezuitskega p. Ivana Marka Rupnika, že zastaralo in zaključil preiskavo, so žrtvam preostali le še mediji. Kako je Cerkev imela svojo priložnost in jo zapravila?

Prav takrat, ko je premier na obisku pri papežu Frančišku govoril o pozitivnem prispevku Katoliške cerkve v družbi, se je v medijsko ospredje prebila afera jezuitskega patra Marka Ivana Rupnika. Kot vedno precej napihnjeno, a tudi z veliko neresnice – tako se je v začetku izjave odzval provincial slovenskih jezuitov. Prijeli smo se za glavo: tako pač ne bo šlo!

Po državnozborskih in predsedniških se je supervolilno obdobje sklenilo z lokalnimi volitvami. Za povrh smo dobili tudi nov državni svet, izvoljen sicer posredno z elektorskimi glasovi. Smo dobro izrabili volitve za menjavo politične generacije? Je zato dovolj že dejstvo, da smo dobili prvo žensko izvoljeno predsednico države Natašo Pirc Musar, poslanci pa so prvič izvolili žensko predsednico državnega zbora Urško Klakočar Zupančič?

Po obisku novega vodstva Slovenske škofovske konference pri papežu Frančišku sredi junija letos, je bilo iz besed predsednika SŠK novomeškega škofa Andreja Sajeta in predvsem celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, predsednika stalnega sveta SŠK, razbrati, da je bil delovnem srečanju pri papežu veliko govora o transparentnosti upravljanja materialnih dobrin – še zlasti ljubljanske nadškofije.

V adventnem času smo obiskali rektorja Marijine bazilike na Brezjah in gvardijana frančiškanskega samostana p. Roberta Bahčiča. Ne smemo s prstom kazati na nikogar in iskati v tem senzacije, je prepričan naš sogovornik. »Ne živimo od senzacij temveč od iskrenega priznanja. Ko človek poklekne, takrat je res največji, ne ko hodi in je vzvišen. Veseli smo lahko, ko nekdo poklekne in to prizna, Bog bo potem presojal.«

Gre v spopadu med predsednikom vlade Robertom Golobom in notranjo ministrico Tatjano Bobnar res za zdrs dveh novincev v politiki oziroma nepravih politikov? Mar Golob ni znal ali celo ni hotel rešiti zapleta, ki ga – vsaj za navadne ljudi oziroma volivce – niti ne bi smelo biti?