Z anglistko, pisateljico, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je po študiju postala novinarka in pri raznih časopisih in revijah delala do upokojitve, smo se pogovarjali o najnovejši knjigi (izšla je pri Beletrini), ko jo je uredila – dopisovanju na smrt obsojenega dekana ljubljanske pravne fakultete Borisa Furlana in njegove hčerke Saše Furlan Seaton.

Sedmi poskus ukinitve dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v dvajsetih letih je vendarle uspel, a se zaradi tega minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ni obdržal v sedlu.

Dobro leto je odkar je krmilo Slovenske škofovske konference za naslednjih pet let poprijelo novo vodstvo na čelu z novomeškim škofom Andrejem Sajetom. Kaj je nov veter – pomladitev v škofovskem zboru – prinesel v Cerkev na Slovenskem?

Kako je mogoče, da je šele po več kot šestih mesecih »pricurljala« vest (objavil jo je portal N1), da naj bi vodja SDS Janez Janša na seji poslanske skupine na Destrniku predsednika sveta stranke Anžeta Logarja pozval, da se bo moral odločiti, kakšna bo njegova nadaljnja politična pot oziroma ali bi prevzel vodenja SDS, ker sam na naslednjem kongresu leta 2025 ne bo več kandidiral.

Mostarsko-duvanjski škof Petar Palić, tudi stalni trebinjsko-mrkanski upravitelj in podpredsednik škofovske konference Bosne in Hercegovine bo danes popoldne med mašo posvetil frančiškansko cerkev sv. Petra in Pavla v Mostarju – okrašena je z mozaiki p. Marka Rupnika. Medtem so po drugih državah, denimo v Franciji, nekateri škofje izdelavo Rupnikovih mozaikov ustavili.

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan v prvem letu vlade Roberta Goloba ni bil tarča desne opozicije in medijev v njihovi orbiti. Tupatam je bil deležen celo pohvale, medtem ko je šel levičarskemu Glasu ljudstva in borcem za javno zdravstvo nasprotno vse bolj v nos. Ker se je v koaliciji začel njegov stolček majati, so tudi v SDS prevzeli retoriko Dušana Kebra in Jaša Jenulla: Bešič Loredan po besedah vodje poslancev SDS Jelko Godec »slabi javno zdravstvo, povzroča bohotenje zasebnega zdravstva in s tem poglablja razlike med državljani«.

Poraženec lanskega trojnega referenduma in volitev v državni zbor stranko intenzivno pripravlja na naslednje državnozborske volitve. Na listo njegove SDS bi rad spravil tudi nekdaj močno in celo vodilno pomladno stranko – ljudsko stranko.

Zgodovinar in publicist Stane Granda, lani je pri Družini izšlo njegovo obsežno delo Pot v samoslovenstvo, v intervjuju pripoveduje o svoji udeležbi v vojni za Slovenijo. Zakaj se počuti prizadetega?

Slovenska diplomacije je uspela Slovenijo postaviti na svetovni zemljevid – test je prestala z odliko in dobila močan mandat globalnega igralca. Ali je z izvolitvijo v nestalno članstvo Varnostnega sveta OZN duh »državljanske vojne« vsaj za kak dan izgubil zalet?

Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan nam je v daljšem pogovoru dejala, da se rada tudi pošali, a v pogovoru stroga inneposredna. »Sem ministrica, ki ne pristajam na status quo tam, kjer prihaja do težav v sistemu. In težave so, pred njimi si ne gre zatiskati oči.«

Naj Anže Logar in njegovi čim prej snamejo maske, si želi predsednik vlade, ustanovijo stranko – če ima(jo) politične ambicije. Zakaj čim prej? Kdaj pa je on, Robert Golob snel masko? Pol leta pred volitvami. Kdaj so padle maske z obraza Zorana Jankovića, Gregorja Viranta, Mira Cerarja, Marjana Šarca …? Še pozneje.

Ob prvi obletnici vlade smo se pogovarjali z dr. Dejanom Verčičem, profesorjem in vodjo Centra za marketing in odnose z javnostmi na FDV, ter partnerjem in direktorjem za znanje v družbi Herman & partnerji d.o.o.

Poraženec predsedniških volitev Anže Logar je na začetku samostojnega javnega delovanja izbral enajst »učencev«, ki jim zaupa in bodo hodili za njim ter goreče oznanjali vero v dialog, sodelovanje in povezovanje. V novem Grand Plaza Hotelu je ustanovil debatni krožek – društvo Platforma sodelovanja.

Od prisege vlade mandatarja Roberta Goloba bo v četrtek minulo leto dni. Katere obljube je uspela izpolniti, čemu se je odrekla in kaj jo še čaka?

Medtem ko vse glasneje udarjajo bobni kulturnega boja, gredo tiho mimo napori slovenske diplomacije za nestalno članstvo v varnostnem svetu OZN v letu 2024 in 2025. Tako smo mislili – do včeraj. Predsednik SDS Janez Janša je odprl ogenj na zunanjo ministrico Tanjo Fajon, ki je te dni na tridnevnem obisku v Vietnamu, od koder odpotuje še v Indonezijo – v kontekstu kampanje za članstvo v VS seveda.

Depolitizacija RTV Slovenija se je zataknila. Narašča nejevolja in jeza novih oblastnikov, ker so njihovi predhodniki prek obvladovanja programskega sveta RTV prevzeli nacionalno televizijo in jo še vedno drže v svojih rokah.

V vojni za RTV Slovenija sta vpleteni strani prenehali izbirati sredstva. Sprašujemo se, ali sta odločitvi sodišča o nezakonitem imenovanju generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha in nezakoniti razrešitvi direktorice Televizije Slovenija Natalije Gorščak zadostna zakonska podlaga za razrešitev devetih članov programskega sveta RTV.

»Jugoslavije ni več.« To je po plebisciti o samostojnosti izjavil vodja Demosa Jože Pučnik. Je pa zato »postjugoslavanstvo«. Tega fenoma oziroma koncepta v družboslovju se je v prispevku Zbogom postjugoslovanstvo! v reviji Anali Hrvaškega politološkega društva kritično lotila profesorica na zagrebški fakulteti političnih znanosti Mirjana Kasapović. Po njenih besedah gre za ideološki konstrukt par excellence, identiteto, ki ni izvedena iz pripadnosti stvarne, temveč izmišljene nacionalne ali državne skupnosti.

»Slovenci niso bili kos čvrsti beloruski zasedbi.« Ne, ne prehitevamo, spopad z Belorusijo za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN bo šele čez tri tedne na skupščini OZN, ko se bosta udarila kapetana ekip Robert Golob in Aleksander Lukašenko. Belorusi so nas nazadnje v hokeju nadigrali novembra 2021 na turnirju v dvorani Podmežakla na Jesenicah, bilo je 0 proti 3. Čez tri mesece so se Belorusi znašli na strani agresorja proti Ukrajini.

Ko je Milan Kučan partijo prepustil naslednikom, je bila pred Janezom Janšo še tridesetletna graditev svoje Organizacije. Kučan in Janša sta si antagonista. Kako njuno soodvisnost vidi filozof Slavoj Žižek?