Mislili smo si, da sta liberalna demokracija in komunizem v hudi opreki, pa nam je pred prazniki v Odmevih poljski filozof in politik (evropski poslanec skupine konservativcev in reformistov) Ryszard Legutko razložil, da so oba produkt moderne. Oba, tako liberalna demokracija kot socializem ali komunizem, sta veljala za najboljši in najnovejši izum. Ne ustvarjata le strojev, ampak tudi novega človeka, novo družbo. Pod komunisti naj bi bili ljudje taki novi stroji in enako je mišljeno danes.«

V minulih dneh so mediji z vseh strani pretresli vlado Roberta Goloba in vladajočo stranko Gibanje Svoboda. Kaj medtem snuje alternativa na desnici? Na katere stebre lahko računa – in jih gradi? Kaj lahko Janez Janša potegne iz svoje orožarne?

Na trgu oziroma avtobusni postaji ob cesti skozi Tomaj so vaščani včeraj postavili mlaj. Nekje na tem mestu bi moral stati tomajski spomenik Srečku Kosovelu, kot so vaščani sprva predlagali, pa občina Sežana za to ni imela posluha.

»Ne bom dajal kakih drznih napovedi, si pa mislim, da se bo do konca leta pokazalo, ali se bližamo scenariju zamenjave premierja ali le rekonstrukcije vlade,« delo vlade in koalicije leto dni po volitvah ocenjuje politični analitik in sociolog dr. Frane Adam.

Z osvojenimi rekordnimi 41 poslanskimi mandati je Robert Golob s svojim Gibanjem Svoboda deklasiral glavnega konkurenta predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo. Pogledali smo, zakaj ni izpolnila pričakovanj.

V drugem krogu poraženi predsedniški kandidat potrpežljivo in počasi gradi podobo bolj sprejemljive desne alternative eksperimentiranju in improviziranja na levi sredini.

Na današnji osmi akademiji javnega sektorja na ljubljanski fakulteti za javno upravo je ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik napovedala, da bodo v javno obravnavo do konca meseca dali tudi predlog prenove uslužbenskega sistema, v katerem želijo opredeliti kompetenčne modele.

Medtem, ko so v predbožični izjavi slovenski škofje obsodili »vsa Rupnikova čustvena, spolna in duhovna nasilna dejanja ter hudo zlorabo zakramenta sprave,« v velikonočnem pogovoru za Večer član stalnega sveta Slovenske škofovske konference celjski škof Maksimilijan Matjaž njegovih dejanj ni obsodil.

Kot pravi že od leta 2006 prvi mož Ljubljane, je sam prišel na zamisel, da prejšnji torek novinarje z avtobusom popelje po lokacijah osmih projektov, ki bodo še ta mesec ali najpozneje do konca leta realizirani.

Nič več o reformah, te dni se bije neka druga bolj sofisticirana vojna. A nič kaj v ozadju, celo piarovsko. Spopad za to, kdo bo nazadnje izločil več ustavnih sodnikov in s tem, kot se reče, »rešil« nepristranost ali celo samo videz nepristranosti ustavnega sodišča. Kaj se bo zgodilo, če bodo v zadevi odločanja o novem zakonu o RTV Slovenija od devetih sodnikov izločeni kar trije, ali Bog ne daj celo štirje člani? Nazadnje bi ustavno sodišče obglavilo samo sebe.

Intervju v Reporterju s p. Jožetom Roblekom in tudi poznejši zapisi 84-letnega jezuita, v katerih se je (vnovič) lotil predvsem kardinala Franca Rodeta, je v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše zbudil precej pozornosti. Skuša jezuitski pater Jože Roblek in njegov krog preusmeriti pozornost od Marka Rupnika na Franca Rodeta?

Do združitve muzejev osamosvojitve (MSO) in muzeja novejše zgodovine (MNZS) v muzej novejše in sodobne zgodovine (MuZXXI) direktorju MNZS Jožetu Dežmanu je bila včeraj zjutraj po posebni kurirki vročena redna odpoved pogodbe o zaposlitvi. Razlog naveden v odpovedi je nesposobnost.

Beseda časovnica bi lahko bila nova beseda leta. Bit in čas je naslov enega najpomembnejših filozofskih dela 20. stoletje naslov Martina Heideggerja. Ne se ustrašit, recimo, le, da je čas od takrat tudi za filozofijo pomemben tako kot bit. Robert Golob ve, da ima na voljo le še tri leta, da osmisli svojo bit oziroma poslanstvo.

Prvega januarja 2025 naj bi veljala nova davčna zakonodaja, s katero bi zaprli razkorak med pobranimi dajatvami in vse več potrebami po javnih storitvah. Megalomanska naloga narediti red v davčnim »sračjem gnezdom« je padla na pleča politično šibkemu finančnemu ministru Klemenu Boštjančiču.

Leta 2021 je nastopil peti mandat generalnega direktorja Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Z njim smo so pogovarjali o načrtovani pokojninski reformi, prepričan je, da je brez dviga upokojitvene starosti ni.

Stopnja tveganja dohodkovne revščine za prejemnika starostne pokojnine je leta 2020 znašala 18,1 odstotka. 28,8 odstotka invalidskih upokojencev je leta 2020 živelo z dohodki pod pragom tveganja revščine. So torej upokojenci med najbolj ogroženimi družbenimi skupinami v Sloveniji? Jim preti revščina in materialna prikrajšanost?

O reformah in napovedanem reformnem letu 2023 je tekla besede z ekonomistom Anžetom Burgerjem (1979). Povedal je, da skuša vlada na eni strani izrabiti malo boljše gospodarske napovedi za to leto, reforme malce odložiti oziroma zmanjšati njihovo število, da bi zadržala podporo volivcev.

Anže Logar je poslanec, politik predsednika sveta SDS. A zanima ga vse kaj drugega.

Pavel Rupar se je razglasil za Glas upokojencev. Glede na enaka merila, ki jih pričakuje nekdanji Ruparjev predsednik stranke, bi to lahko in moral storiti le na volitvah in po njih, če bi bil na njih uspešen. Ne le minute, Ruparju je oblast na RTV Slovenija omogočila neposredni prenos protestnega shoda.

Jaša Jenull in Pavel Rupar, Glas ljudstva in Glas upokojencev Slovenije. Kaj ju loči in kaj imata skupnega? Ali ste oba nevladnika – ker ste brez legitimnosti, ki jo dajejo volitve – grožnja demokraciji?