Pri srečevanju z drugače mislečimi je predsednica republike močno selektivna. Odzvala se je vabilu na nedavno evropsko ekumensko obarvano srečanje mladih v Stožicah. Med obiskom Slovenije je s pismom o pomenu sprave opozoril predsednico republike tudi misijonar Pedro Opeka. Pravi, da si prizadeva za čim širši konsenz v družbi in za podporo odločitvi o dostojnem skupnem pokopu posmrtnih ostankov žrtev v skupni grob.
Gre seveda predvsem za posmrtne ostanke 3450 žrtev pod Macesnovo gorico in pokop 53 večinoma romskih žrtev, ki jih hrani kočevska komunala. V začetku oktobra se je srečala, kot so zapisali v uradu, s predstavniki organizacij, ki delujejo na področju sprave. Med njimi pa ni bilo nikogar na nasprotni strani. Mar tam ni nikogar, ki bi delal za spravo?
Naj spomnimo, da je odbor za peticije Evropskega parlamenta decembra sprejel v obravnavo peticijo prvopodpisanega zgodovinarja Mitja Ferenca o pravici do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji. Se Golobova vlada in z njo morda tudi predsednica boji konfrontacije z županom Jankovićem, kot meni Ferenc? Kot je dejal v Družini, se vlada glede tega ne more ali noče dogovoriti z mestnim županom, ki govori, da v Ljubljani ne bo domobranskih spomenikov.
A kot poudarja, je pokop posmrtnih ostankov žrtev iz Roga in romskih žrtev stvar države. Sorodniki žrtev, ki so bile odpeljane v Rog, si želijo pokopno mesto na Žalah, pravi Ferenc in sprašuje, ali bomo po osemdesetih letih, potem ko smo jih ves ta čas pustili ležati brezimne, zdaj zatrli še čustva njihovih svojcev? »Bo trmoglavljenje nov, še dodaten vir razlik in bolečin?«
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
