Še leta 2019 so izdatki za zdravstvo znašali 6,3 odstotka BDP, leta 2022 pa so presegli sedem odstotkov. Upoštevati je treba, da prihodki od prispevkov sicer razmeroma hitro rastejo, vendar odhodkovni rasti vseeno sledijo. Denarja za zdravstveno bo vedno premalo ne glede na to, koliko ga zagotovimo, bodo potrebe naraščale hitreje od razpoložljivih virov. Posledica so transferji iz proračuna v zdravstveno blagajno.
Sedanji način financiranja zdravstva je tako nevzdržen. Delež denarja za zdravstvo v BDP bo še naraščal (omenimo samo demografske razloge in naprednejše oziroma dražje zdravstvene storitve), vendar, kot je že nekajkrat opozoril predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun, si ni moremo privoščiti nesmotrne rabe in razmetavanja sredstev. Vedno je mogoče za katerega od porabnikov nameniti več, tudi kako odstotno točko, a je treba imeti tudi rešitev za učinkovit zdravstveni sistem.
Ali se deležniki v zdravstvu – ob nejasno definirani zdravstveni košarici in obljubah, da bomo kolektivno financirali skoraj vse – že dogovarjajo, kaj naše finance dejansko omogočajo in česa ne?
Po besedah profesorice za ekonomiko zdravstva na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Petre Došenović Bonča je Slovenija kar prva ali druga država po deležu javnega financiranja zdravstva – glede na milijone, porabljene za eksperiment prejšnjega ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana in ukinitvijo prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja in z obveznim prispevkom 35 evrov.
Mimogrede, obvezni zdravstveni prispevek draži delovno silo in s tem znižuje mednarodno konkurenčnost podjetij. Kar bi bilo še bolj poudarjeno, če bi bil vezan na višino delovnih dohodkov, pri čemer, kot vemo, v imenu solidarnosti vztraja Levica.
V enem od pogovoru pred dobrim mesecem je predsednik fiskalnega sveta dejal, da ni zasledil vladnega konsistentnega koncepta učinkovitega in dostopnega zdravstva za vse, ki plačujejo prispevke, kaj šele, da bi predvideli javnofinančne posledice zdravstven reforme, ki bi omogočila učinkovito zdravstvo. Je zdaj, ko je v javni razpravi zakon o zdravstveni dejavnosti, kaj drugače?
Predvsem pa, ali se deležniki v zdravstvu, posebej omenimo zdravstveno zavarovalnico – ob nejasno definirani zdravstveni košarici in obljubah, da bomo kolektivno financirali skoraj vse – že dogovarjajo, kaj naše finance dejansko omogočajo in česa ne?
