Nuncij Speich je dejaven pri izbiri najverjetnejšega kandidata za novega nadškofa in metropolita, pri čemer je bilo moč zaznati Speichovo naklonjenost Andreju Sajetu, predsedniku Slovenske škofovske konference, medtem ko kakšne posebne ljubezni z ljubljanskim nadškofom in trenutnim slovenskim metropolitikom Stanislavom Zoretom ni bilo.
O nunciju, za katerega se govori, da naj bi v kratkem odšel iz Ljubljane, je sicer slišati zanimive reči. V Alzaciji rojen nadškof, ki naj bi si zelo želel postati kardinal, je izjemno izobražen človek, izhaja iz stare in vplivne strasbourške družine, kar se kaže tudi v njegovemu značaju. V marsičem spominja na kardinala Franca Rodeta, različen je le njun odnos do Slovencev. Medtem ko je Rode svoje kritike na rovaš rojakov vedno omejil na politično (in družbeno) elito, pa Speich nikoli ni skrival, da Slovencev ne mara.
Jean-Marie Speich je k nam prišel iz Gane, kjer je bil papeški nuncij. Njegova biografija je impresivna, prav tako med dobro obveščenimi ni skrivnost, da se osebno razume s papežem, problem pa je, da ga videti ne morejo v vatikanskem državnem tajništvu, torej zunanjem ministrstvu Svetega sedeža. Razlog? Speichova konfliktnost, zaradi katere je prišel v spor tudi s škofi v Akri pa tudi sodelavci na nunciaturi.
Ali to pomeni, da bi bili v Vatikanu najbolj veseli, če bi Speich še nekaj časa ostal v Sloveniji? For-malno sicer ni posebnih zadržkov za to, saj trajanje mandata nuncija ni natančno omejeno na štiri oziroma pet let. Nuncij Speich je v Ljubljano prišel leta 2019, vendar je bil njegov predhodnik, Pol-jak Juliusz Janu v Ljubljani sedem let, še leto dlje Španec Santos Abril y Castelló.
Čas torej ni ključni moment za morebitno odločitev Vatikana, da Speicha pokliče nazaj in mu zaupa nove naloge, najverjetneje bi prevzel kakšno nunciaturo. O tem, ali je svoje delo v Sloveniji (dobro) opravil, pa imajo naši viri iz cerkvenih in laičnih vrst mešane občutke. Resda se je leta 2022 angažiral pri izvolitvi Andreja Sajeta za predsednika Slovenske škofovske konference – kar je bila tudi določena nezaupnica nadškofu Zoretu, vendar je njegov vpliv manjši od pričakovanj. Ob Sajetu, ki se je kasneje precej distanciral od njega, je Speich kot nuncij podprl tudi celjskega škofa Maksimilijana Matjaža, ki ob Sajetu velja za liberalnejšega.
Manj uspešen pa je bil nuncij pri zamenjavi nadškofa Zoreta. Svojevrstna ironija je, da Zoreta odstavljajo že, odkar ga je leta 2014 za ljubljanskega nadškofa metropolita imenoval papež Frančišek. V kontekstu konfliktnosti nuncija Speicha je Zore poosebljena mirnost, zato lahko razumemo, zakaj so v Vatikanu z njim zazdaj zadovoljni. V polarizirani slovenski družbi, kjer lahko vsaka neprevidna izjava zaneti nov konlikt med državo in cerkvijo, je Zore najboljša izbira. Sveti sedež si ne želi še enega Rodeta na vrhu slovenske cerkve.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
