Ta bo zanimiv že zaradi soočenja dveh povsem različnih konceptov te stranke – na eni strani klasična krščanska demokracija, ki se naslanja na tradicijo in zdrav konservativni duh, na drugi pa oportunistični, pragmatični in finančnim interesov povsem podrejeni strankarski aparat, na katerega imajo vpliv majhni lobisti iz ozadja z lepljivimi prsti in diskretnimi podatki o okostnjakih iz omar.
Na katero stran se bo nagnila tehtnica? Bo imel Matej Tonin dovolj »jajc«, da iz stranke po več kot dvajsetih letih končno odstrani ljudi, ki so sinonim moralne gnilobe in sprevrženosti?
Tisto, kar NSI še čaka, se že začenja dogajati Slovenski ljudski stranki (SLS), ki evropskih volitev drugače od Nove Slovenije ni preživela. Lahko bi rekli, da so bili zelo blizu, vendar jim je malo zmanjkalo. Vse to je posledično privedlo do frustracij in zamer, usmerjenih proti aktualnemu predsedniku stranke Marku Balažicu.
Začelo se je z očitki, da stranka na Štajerskem in Prekmurju sploh ni promovirala svojega vodilnega kandidata na evropskih volitvah Petra Gregorčiča, nadaljevalo pa z medijskim razkritjem, da je Balažic zavajal glede svoje izobrazbe. K temu lahko prištejemo slab volilni rezultat za SLS na teh volitvah, četudi je ravno Gregorčič zbral nadpovprečno veliko preferenčnih glasov, več kot 32.000, Balažic na drugi strani le pičlih 783.
SLS je na koncu zmanjkalo manj kot 2000 glasov, zaradi česar je Nova Slovenija danes še vedno zastopana v Evropskem parlamentu, SLS pa ne. In zato bo povolilni obračun v stranki neizogiben, saj bo nekdo moral prevzeti odgovornost za poraz – in ta nekdo je v takšnih primerih običajno kar predsednik stranke.
SLS je imela od ustanovitve leta 1988 že 11 predsednikov, in Balažic zagotovo ni zadnji. SLS je pred najresnejšo krizo v svoji zgodovini, saj je z izpadom iz Evropskega parlamenta dokončno izgubila status parlamentarne stranke, kar prinaša tudi konkretne finančne posledice.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
