Še v letu 2019 si je zdaj že 95-letni Janez Zemljarič, nekdanji predsednik slovenske vlade in šef slovenske Udbe, obetal nove poslovne izzive. S Tonetom Ropom, nekdanjim predsednikom vlade in nekdanjim direktorjem Slovenskih železnic Marjanom Rekarjem so načrtovali gradnjo naselja v Ljubljani z 800 stanovanji, a je posel padel v vodo.

Kje so časi, ko si je nekoč v vse najpomembnejše projekte vpleten vplivni Janez Zemljarič privoščil jubilejno rojstnodnevno praznovanje v poročni dvorani ptujske mestne hiše? Prosti čas, ki bi ga lahko imel v izobilju, saj je bil formalno upokojen od leta 1989, je raje preživljal v prostorih svojega podjetja Eti par v stolpnici WTC.

Komu je bil napoti Ivan Kramberger, se že v naslovu svoje knjige sprašuje novinar Reporterja Igor Kršinar. Knjiga je izšla in bila predstavljena ob 30. obletnici umora dobrega človeka iz Negove. Objavljamo odlomek iz knjige.

Zmago Jelinčič odhaja na smetišče politične zgodovine. Končno so ga tja (spet) poslali volivci, a mu ne bo hudega. SNS je na aprilskih volitvah v državni zbor prejela 1,49 odstotka oziroma 17.606 glasov. Dobil je ravno toliko, da bo še naslednja štiri leta po stranki iz proračuna vlekel par tisoč evrov mesečno. Dovolj denarja, da bo 74-letnik na stara leta na račun davkoplačevalcev lagodno živel v svoji luksuzni vili z bazenom na slovenski obali.

Nedvoumno je Rado Pezdir opravil veliko delo z raziskovanjem vzporednih ekonomskih mehanizmov v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi je to javno razkril kar sam Niko Kavčič, ki je to vzporedno ekonomijo v okviru Udbe, državne varnosti, po letu 1950 tudi vodil.

V nedeljo, 20. januarja 1952, prav pred sedemdesetimi leti, je prišlo do poskusa umora z zažigom ljubljanskega škofa Antona Vovka. Tega dne se je spremstvom iz Ljubljane z vlakom odpeljal v Novo mesto, da bi v župniji Stopiče blagoslovil orgle. V predoru Hudo je bil v temi polit z gorljivo tekočino in nato na železniški postaji Novega mesta, kjer ga je pričakala nahujskana drhal, zažgan.

Nenavadne so bile okoliščine, v katerih sta leta 2012 »poslovala« sedanji (in tedanji) premier Janez Janša in Ivan Pušnik. Slednji je nekdanji agent, SDV, o čigar povezavah z Blažem Košorokom, državnim sekretarjem na ministrstvu za infrastrukturo, pišemo v tej številki Reporterja.

Blaž Košorok, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, je že dolga leta eden ključnih igralcev v slovenski energetiki. Zdaj je desna roka ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca. Preiskali smo Košorokove povezave z ljudmi, ki so v ozadju velikih poslov v energetiki.

V Centralni aktivni evidenci RSNZ (nekdaj objavljeni na udba.net) je ob njegovem imenu zapisana šifra, ki označuje bivše (opuščene) redne sodelavce Službe državne varnosti. Za Reporter je Jašovič pojasnil: zavestno se nisem nikoli srečal z nikomer iz te službe oziroma zavestno s to službo nisem sodeloval.

Rado Pezdir v svoji novi knjigi »Vzporedni mehanizem globoke države« kritično spregovori o brutalnih metodah udbovskega bankirja Nika Kavčiča. Objavljamo izsek iz intervjuja s Pezdirjem v novem Reporterju, v katerem obračuna s Kavčičem.

»Nikoli nisem bil sodelavec SDV, UDBE ali KOS ali katerekoli druge tajne službe. V Varnostno informativni službi sem se zaposlil 17. junija 1991 in jo sporazumno zapustil 31. marca 1994. O tem lahko pridobite dokumentacijo na SOVA,« je za Reporter odgovoril veleposlanik Stanislav Vidovič, ki vodi slovensko veleposlaništvo v Dublinu na Irskem.

Na seznamu udba.net so pri Božidarju Dimniku, rojenemu 1932, po poklicu zdravniku dentistu, zapisane tri udbovske številke. Prva, SDV 0050112 pomeni, da je bil registrirani sodelavec SDV, druga, 0014093, da je stalni vir SDV, tretja 0071000 pa po šifrantu ni znana.

Kam je šel denar od tihotapljenja, od ilegalne trgovine Službe državne varnosti (Udbe), kaj je z deviznimi računi v tujini iz petdesetih let 20. stoletja? Kaj je z vsem premoženjem, ki sta ga ustvarila predvsem Niko Kavčič in ga je potem leta 1955 prevzel Ivan Maček - Matija in je vse skupaj trajalo vsaj do leta 1990, ko se je prelevilo v tranzicijsko plenjenje? Kavčičevi odgovori na to vprašanje so bili bolj ali manj direktni: »Denar ima ta mlade. Tisti denar je pač vršil svojo vlogo. Denar se je na novo delal. V Sloveniji je bilo dosti hmelja, lesa, živine. Vse to se je izvažalo. Vse to je ustvarjalo tudi devizne fonde. Maček iz svoje trdnjave pod zemljo ni mogel delati brez denarja in deviz …«

Pred dvema mesecema smo pisali o spornih zadevah iz Zveze Sonček, v katero so vključena društva za pomoč osebam s cerebralno paralizo. Tam vladata direktor Iztok Suhadolnik in njegova žena Violeta Suhadolnik, pri čemer kaže, da ne vesta, kaj sploh pomeni pojem konflikt interesov. Po drugi strani tisti, ki podvomi o ravnanju Suhadolnika, hitro pride v nemilost, zaradi česar se je po besedah poznavalcev vzpostavilo ozračje strahovlade.

Kako narediti socialistično banko? Kako narediti banko brez obresti? Tudi s takimi vprašanji se je spopadal Niko Kavčič po tem, ko je posle z ilegalno trgovino in udbovskimi podjetji predal Ivanu Mačku – Matiji in leta 1955 postal direktor komunalne banke, potem gospodarske banke, bil v Jugobanki v Beogradu in na koncu ustanovil Ljubljansko banko (LB). Bančništva se je učil že pred drugo vojno in po njej, predvsem na Nizozemskem in v Ameriki, in hitro ugotovil, da z jugoslovanskim (bančnim) sistemom ne bo razvoja in predvsem – Slovenija se mora postaviti na lastne noge!

Ljudje! Kadri! Vse je odvisno od njih! To je dobro vedel tudi Niko Kavčič, vedel je tudi Ivan Maček - Matija, ki je za »tržaški sklop« skrbel vse od leta 1944, ko sta na čelo podjetij v Italiji in Avstriji, ki jih je po vojni prevzela ali ustanovila Udba, postavljala svoje ljudi, ki so bili tesno vezani na tajno službo. Če ni šlo vse po načrtih, jih najbrž ni bilo dovolj samo zamenjati …

Po letu 1945, po umiku jugoslovanske armade iz Trsta, je slovenska Služba državne varnosti (Udba) v Italiji preprečila komunističnemu voditelju Vidaliju prevzem jugoslovanske/slovenske lastnine in vse premoženje prenesla pod svoje okrilje. V Italiji je ustanovila uvozno-izvozno zadrugo UIVOD, ki je organizirala uvoz in izvoz iz Trsta in Jugoslavije. Nato je ustanovila podjetje Eksport v Ljubljani, legalno podružnico zadruge UIVOD, preko katere je potekal pretok kapitala in blaga.

Niko Kavčič, ki je po vojni v okviru slovenske tajne službe (Udbe) vodil ilegalno trgovino, je imel pred smrtjo veliko dilemo: kam s svojimi arhivi? Velik del dokumentov je v Arhivu Slovenije, nekaj jih je predal tudi meni, dragocena pa so tudi njegova pričevanja, ki jih hranim.

V 84. letu starosti je v Beogradu umrla Ljiljana Todorović (dekliško Popović), soproga po slovenski Udbi ugrabljenega Slobodana Todorovića - Bate.

Zdenko Roter, sociolog, nekdanji kapetan Ozne in svetovalec Milana Kučana