Veljko Rus, Vladimir Arzenšek, Janez Jerovšek in Tine Hribar , profesorji na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), so bili v začetku sedemdesetih let trn v peti takratnih partijskih veljakov, ki so se jih odločili odstraniti s fakultete.

»Rdeči lemenat«, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ni bil dovolj rdeče »klerikalen«, zato se je pred dobrimi petdesetimi leti – po obračunu z Stanetom Kavčičem leta 1971 – partija odločila za t. i. idejno razčiščevanje oziroma diferenciacijo. Predstavili smo nekaj zapisnikov s sestankov aktiva zveze komunistov na takratni FSPN. Že od konca sedemdesetih prejšnjega stoletja jih hranimo v domačem arhivu.

Publicistka Alenka Puhar je dala intervju za Reporter, v katerem je spregovorila o svoji knjigi o na smrt obsojenem dekanu ljubljanske pravne fakultete Borisu Furlanu, sicer dedku nekdanje tajnice Milana Kučana Špele Furlan. Dotaknila se je tudi svojega odnosa do proslav in protestov, ter povedala, kaj si misli o odnosu Milana Kučana do Jožeta Pučnika.

Z anglistko, pisateljico, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je po študiju postala novinarka in pri raznih časopisih in revijah delala do upokojitve, smo se pogovarjali o najnovejši knjigi (izšla je pri Beletrini), ko jo je uredila – dopisovanju na smrt obsojenega dekana ljubljanske pravne fakultete Borisa Furlana in njegove hčerke Saše Furlan Seaton.

Med Kučanovo tajnico Špelo Furlan in publicistko Alenko Puhar se je razplamtel hud spor. Kar so za Furlanovo laži, klevete, čiste izmišljotine, nepoznavanje dejstev, so za Puharjevo neizprosna dejstva.

V zbirki Velikani slovenske osamosvojitve in Udba je Igor Omerza tokratno knjigo posvetil Jožetu Pučniku, ki ga je nekdanja tajna policija spremljala pod imenom Psevdomarksist.

Janez Zemljarič je SDV prevzel od Egona Conradija, ki je postal direktor Kompasa. Toda že v svoji prejšnji službi, ko je vodil klinične bolnišnice, je odlično sodeloval z Udbo. Raziskovalec in pisatelj Igor Omerza, avtor več kot ducata knjig o udbovskem terorju, je razkril, da je Zemljarič takrat omogočil, da je SDV namestila prisluškovalne naprave v bolniški sobi, v kateri je ležal Miloš Ogrizek, prejšnji šef Udbe, ki je padel v nemilost zaradi gospodarskega kriminala. S tem je pridobil zaupanje komunistične vrhuške, da ga je imenovala za šefa tajne policije.

Poslovil se je eden najvplivnejših stricev iz ozadja, ki je svojo moč črpal iz časa, ko je vodil slovensko Udbo. Podpisoval se je pod umore, ugrabitve, prisluškovanja, zasliševal Edvarda Kocbeka, odgovoren je bil za bombne napade na avstrijskem Koroškem. Po osamosvojitvi pa je odpiral vrata do poslov v sedanji in nekdanji državi, gostil vodilne politike in posredoval pri sporih.

V tiskani izdaji razkrivamo, kdo vse se je poleg Milana Kučana in "običajnih" osumljencev še udeležil pogreba razvpitega nekdanjega šefa tajne policije in vplivnega strica iz ozadja Janeza Zemljariča.

Trije častni streli za Janeza Zemljariča, nekdanjega šefa zločinske Udbe, so posmeh njenim žrtvam in sramota za slovensko vlado, ki jih je odobrila.

Vlada z odločitvijo, da se nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča pokoplje z vojaškimi častmi, »krši naše pravice do človekovega dostojanstva in predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe,« v imenu Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja piše Andrej Aplenc, nekdanji zapornik na zloglasnem Golem otoku.

Kot smo že poročali, je vlada na včerajšnji seji odločila, da bo preminuli Janez Zemljarič pokopan z vojaškimi častmi, saj je bil v času od 1980 do 1984 predsednik takratnega izvršnega sveta, še prej pa dve leti republiški sekretar za notranje zadeve. Pogreb bo točno opoldne na ljubljanskem pokopališču Nove Žale.

Z nekdanjim politikom in gospodarstvenikom Janezom Zemljaričem, ki je prejšnji teden umrl na svoj 94. rojstni dan, sem se petkrat srečal v sodni dvorani, ko me je kazensko tožil zaradi člankov o njegovi vpletenost v udbovske umore. Okrožno sodišče v Ljubljani me je februarja 2018 oprostilo, sodbo pa je nato potrdilo še višje sodišče.

»Političnega obsojenca udbovci pripeljejo na zloglasni Goli otok. Tam svojega ječarja vpraša: 'Ali imate tukaj knjižnico?' Ta mu odgovori: 'Nimamo. Imamo pa avtorje!'« S tem črnim humorjem se začne nova knjiga Igorja Omerze Kocbek, Pahor, Jančar in Udba.

Še v letu 2019 si je zdaj že 95-letni Janez Zemljarič, nekdanji predsednik slovenske vlade in šef slovenske Udbe, obetal nove poslovne izzive. S Tonetom Ropom, nekdanjim predsednikom vlade in nekdanjim direktorjem Slovenskih železnic Marjanom Rekarjem so načrtovali gradnjo naselja v Ljubljani z 800 stanovanji, a je posel padel v vodo.

Kje so časi, ko si je nekoč v vse najpomembnejše projekte vpleten vplivni Janez Zemljarič privoščil jubilejno rojstnodnevno praznovanje v poročni dvorani ptujske mestne hiše? Prosti čas, ki bi ga lahko imel v izobilju, saj je bil formalno upokojen od leta 1989, je raje preživljal v prostorih svojega podjetja Eti par v stolpnici WTC.

Komu je bil napoti Ivan Kramberger, se že v naslovu svoje knjige sprašuje novinar Reporterja Igor Kršinar. Knjiga je izšla in bila predstavljena ob 30. obletnici umora dobrega človeka iz Negove. Objavljamo odlomek iz knjige.

Zmago Jelinčič odhaja na smetišče politične zgodovine. Končno so ga tja (spet) poslali volivci, a mu ne bo hudega. SNS je na aprilskih volitvah v državni zbor prejela 1,49 odstotka oziroma 17.606 glasov. Dobil je ravno toliko, da bo še naslednja štiri leta po stranki iz proračuna vlekel par tisoč evrov mesečno. Dovolj denarja, da bo 74-letnik na stara leta na račun davkoplačevalcev lagodno živel v svoji luksuzni vili z bazenom na slovenski obali.

Nedvoumno je Rado Pezdir opravil veliko delo z raziskovanjem vzporednih ekonomskih mehanizmov v Sloveniji in Jugoslaviji. Prvi je to javno razkril kar sam Niko Kavčič, ki je to vzporedno ekonomijo v okviru Udbe, državne varnosti, po letu 1950 tudi vodil.

V nedeljo, 20. januarja 1952, prav pred sedemdesetimi leti, je prišlo do poskusa umora z zažigom ljubljanskega škofa Antona Vovka. Tega dne se je spremstvom iz Ljubljane z vlakom odpeljal v Novo mesto, da bi v župniji Stopiče blagoslovil orgle. V predoru Hudo je bil v temi polit z gorljivo tekočino in nato na železniški postaji Novega mesta, kjer ga je pričakala nahujskana drhal, zažgan.