Politična tajna policija Udba je leta 1980 spremljala reakcije ob umiranju in nato smrti Josipa Broza Tita. Poročila Udbe je prejemal tudi tedanji predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan, ki je od špicljev izvedel zanimive stvari. Publicist Igor Omerza v knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije in med njimi izpostavi nekatera bizarna poročila, ki so jih agenti Udbe pripravili za tedanje partijsko vodstvo.

Igor Omerza v svoji novi knjigi Milan Kučan in Udba razkriva udbovske dokumente o nekdanjem prvem možu slovenske partije. Toda Kučan ni bil njena žrtev, ampak prejemnik njenih poročanj o državljanih, za katerimi je vohunila.

Igor Omerza danes ob 11. uri v muzeju VSO na Cankarjevi 11 v Ljubljani predstavlja svojo novo knjigo Milan Kučan in Udba. V njej razkriva še nikoli doslej objavljene dokumente SDV o prvem možu partije.

Na Bavčarjeve poglede so zelo vplivali pogovori s Stanetom Kavčičem, pravi Igor Omerza, ki je v svoji seriji Velikani slovenske osamosvojitve in Udba najnovejšo knjigo posvetil Igorju Bavčarju

Publicist in raziskovalec slovenskih arhivov Igor Omerza v knjigi Igor Bavčar – Deviacija osvetli prispevek Bavčarja k slovenski osamosvojitvi. V knjigi Omerza izpostavi tudi presenetljivo povezavo med Bavčarjem, Janezom Janšo in Milanom Kučanom.

Večina, zlasti mlajših prebivalcev Igorja Bavčarja pozna kot propadlega tajkuna, ki je zaradi pranja denarja v zaporu preživel več kot štiri leta. Nekoč pa je bil eden od glavnih protagonistov slovenske pomladi, ki je privedla do odprave enopartijske diktature in uvedbe večstrankarske demokracije ter samostojne in neodvisne Slovenije.

Veljko Rus, Vladimir Arzenšek, Janez Jerovšek in Tine Hribar , profesorji na nekdanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo (FSPN), so bili v začetku sedemdesetih let trn v peti takratnih partijskih veljakov, ki so se jih odločili odstraniti s fakultete.

»Rdeči lemenat«, Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo, ni bil dovolj rdeče »klerikalen«, zato se je pred dobrimi petdesetimi leti – po obračunu z Stanetom Kavčičem leta 1971 – partija odločila za t. i. idejno razčiščevanje oziroma diferenciacijo. Predstavili smo nekaj zapisnikov s sestankov aktiva zveze komunistov na takratni FSPN. Že od konca sedemdesetih prejšnjega stoletja jih hranimo v domačem arhivu.

Publicistka Alenka Puhar je dala intervju za Reporter, v katerem je spregovorila o svoji knjigi o na smrt obsojenem dekanu ljubljanske pravne fakultete Borisu Furlanu, sicer dedku nekdanje tajnice Milana Kučana Špele Furlan. Dotaknila se je tudi svojega odnosa do proslav in protestov, ter povedala, kaj si misli o odnosu Milana Kučana do Jožeta Pučnika.

Z anglistko, pisateljico, publicistko in prevajalko Alenko Puhar, ki je po študiju postala novinarka in pri raznih časopisih in revijah delala do upokojitve, smo se pogovarjali o najnovejši knjigi (izšla je pri Beletrini), ko jo je uredila – dopisovanju na smrt obsojenega dekana ljubljanske pravne fakultete Borisa Furlana in njegove hčerke Saše Furlan Seaton.

Med Kučanovo tajnico Špelo Furlan in publicistko Alenko Puhar se je razplamtel hud spor. Kar so za Furlanovo laži, klevete, čiste izmišljotine, nepoznavanje dejstev, so za Puharjevo neizprosna dejstva.

V zbirki Velikani slovenske osamosvojitve in Udba je Igor Omerza tokratno knjigo posvetil Jožetu Pučniku, ki ga je nekdanja tajna policija spremljala pod imenom Psevdomarksist.

Janez Zemljarič je SDV prevzel od Egona Conradija, ki je postal direktor Kompasa. Toda že v svoji prejšnji službi, ko je vodil klinične bolnišnice, je odlično sodeloval z Udbo. Raziskovalec in pisatelj Igor Omerza, avtor več kot ducata knjig o udbovskem terorju, je razkril, da je Zemljarič takrat omogočil, da je SDV namestila prisluškovalne naprave v bolniški sobi, v kateri je ležal Miloš Ogrizek, prejšnji šef Udbe, ki je padel v nemilost zaradi gospodarskega kriminala. S tem je pridobil zaupanje komunistične vrhuške, da ga je imenovala za šefa tajne policije.

Poslovil se je eden najvplivnejših stricev iz ozadja, ki je svojo moč črpal iz časa, ko je vodil slovensko Udbo. Podpisoval se je pod umore, ugrabitve, prisluškovanja, zasliševal Edvarda Kocbeka, odgovoren je bil za bombne napade na avstrijskem Koroškem. Po osamosvojitvi pa je odpiral vrata do poslov v sedanji in nekdanji državi, gostil vodilne politike in posredoval pri sporih.

V tiskani izdaji razkrivamo, kdo vse se je poleg Milana Kučana in "običajnih" osumljencev še udeležil pogreba razvpitega nekdanjega šefa tajne policije in vplivnega strica iz ozadja Janeza Zemljariča.

Trije častni streli za Janeza Zemljariča, nekdanjega šefa zločinske Udbe, so posmeh njenim žrtvam in sramota za slovensko vlado, ki jih je odobrila.

Vlada z odločitvijo, da se nekdanjega šefa Udbe Janeza Zemljariča pokoplje z vojaškimi častmi, »krši naše pravice do človekovega dostojanstva in predstavlja posmeh trpljenju številnih žrtev zločinskega delovanja Udbe,« v imenu Društva političnih zapornikov in drugih žrtev komunističnega nasilja piše Andrej Aplenc, nekdanji zapornik na zloglasnem Golem otoku.

Kot smo že poročali, je vlada na včerajšnji seji odločila, da bo preminuli Janez Zemljarič pokopan z vojaškimi častmi, saj je bil v času od 1980 do 1984 predsednik takratnega izvršnega sveta, še prej pa dve leti republiški sekretar za notranje zadeve. Pogreb bo točno opoldne na ljubljanskem pokopališču Nove Žale.

Z nekdanjim politikom in gospodarstvenikom Janezom Zemljaričem, ki je prejšnji teden umrl na svoj 94. rojstni dan, sem se petkrat srečal v sodni dvorani, ko me je kazensko tožil zaradi člankov o njegovi vpletenost v udbovske umore. Okrožno sodišče v Ljubljani me je februarja 2018 oprostilo, sodbo pa je nato potrdilo še višje sodišče.

»Političnega obsojenca udbovci pripeljejo na zloglasni Goli otok. Tam svojega ječarja vpraša: 'Ali imate tukaj knjižnico?' Ta mu odgovori: 'Nimamo. Imamo pa avtorje!'« S tem črnim humorjem se začne nova knjiga Igorja Omerze Kocbek, Pahor, Jančar in Udba.