Emil Rojc, župan Ilirske Bistrice in član SD

V tujini vodje strank po volilnem neuspehu odstopijo, pri nas pa so glavni in vsem še naprej solijo pamet, kot da so zmagali na volitvah.

Kljub relativni zmagi SDS+SLS je na evropskih volitvah absolutno zmagala vladajoča leva koalicija. Vseh šest koalicijskih strank je volilo 51,86 odstotka volivcev, medtem ko sta desni opozicijski listi skupaj prejeli 37,5 odstotka glasov.

Velenjski župan Bojan Kontič se je poslovil od aktivnega vodenja občinske organizacije SD, vendar še naprej ostaja član predsedstva SD Velenje.

Šarec je bil v svojem nastopu v slovenskem parlamentu avtentičen in neposreden, uporabil pa je tudi všečne in ljudem razumljive prispodobe, zato si je s tem nastopom prej povečal kot zmanjšal priljubljenost med volivci, meni ekonomist dr. Matej Lahovnik.

SDS želi delo preiskovalne komisije DZ, ki jo vodi poslanec SMC Jani Möderndorfer, razširiti na preiskavo financiranja strank SMC in SD ter politične odgovornosti javnih funkcionarjev za maketo drugega tira.

Na mariborskem sodišču bi danes moral potekati predobravnavni narok zoper poslanko SD Bojano Muršič in predstavnika podjetja Vini Matica Dinghauserja, ki jima ruška občina v zasebnem kazenskem pregonu očita zlorabo položaja in ponarejanja poslovnih listin v zvezi s spornim nakupom jopic. Muršičeva se je zaradi službenih obveznosti opravičila.

Javnomnenjska raziskava Vox populi je pokazala, da se je vladi Marjana Šarca podvojila podpora javnosti, saj jo kot uspešno ocenjuje 44 odstotkov vprašanih, kar je še enkrat več kot oktobra. Med strankami vodi SDS z 18-odstotno podporo, na drugo mesto pa se je tokrat s 14,7 odstotka uvrstila SD pred LMŠ, ki bi jo volilo 12,2 odstotka vprašanih.

T. i. petorček bo v prihodnjih dneh zeleno luč za vstop v vlado iskal na organih strank. Po zapletenih pogajanjih s sklenjenimi kompromisi nekateri niso zadovoljni. V SD so se pojavila nasprotovanja kandidatu za kulturnega ministra, v SAB pa celo pomisleki o vstopu v vlado. A predsednica Alenka Bratušek predlaga, da v koaliciji ostanejo.

Med strankami odmeva dogovorjena razdelitev vladnih resorjev med partnerje. Igor Zorčič (SMC) ocenjuje, da bo ob dobrem razrezu obdobje te vlade bistveno podaljšano, morda na štiri leta. Matjaž Han (SD) je dejal, da so zanje vsi resorji enako pomembni, med možnimi kandidatkami za pravosodno ministrico pa sta Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan.

Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.

Meira Hot, poslanka SD

Stranka Levica je včeraj zvečer strankam LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS posredovala predlog sporazuma o projektnem partnerstvu za podporo manjšinski vladi.

Šesterica strank - poleg LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS še Levica - je v Kamniku dopoldne začela koalicijske pogovore. Pričakovati je, da bodo ti potekali več ur in da bo po njih že bolj jasno, ali omenjene stranke z Levico lahko dosežejo kompromis.

Nedavne volitve so pokazale marsikaj, predvsem pa je postalo zelo očitno tisto, o čemer se v javnem prostoru niti ne razpravlja. Gre za to, da je levica postala izjemno nestabilna tvorba brez prave vsebine, nasičena z amaterji in nekompetentnimi kadri.

Relativna zmagovalka volitev SDS Janeza Janše je izboljšala svoj rezultat izpred štirih let, še vedno pa je daleč od uspehov, ki jih je stranka dosegala na prejšnjih volitvah. Zelo se je skrčilo tudi pomladno volilno telo, ki zdaj zajema le še tretjino volivcev.

Volilni rezultat je povsem po Kučanovem okusu. Relativni zmagovalec je sicer Janša, vendar bo zelo težko sestavil vlado.

Socialni demokrati doslej še niso prejeli nobenega vabila na pogovore o morebitnem prihodnjem koalicijskem sodelovanju, je po srečanju z novoizvoljenimi poslanci SD povedal predsednik stranke Dejan Židan. Dodal je, da sami ne iščejo kontaktov, se je pa "z nekaterimi že dobil, z nekateri se še bo", a več o tem ni želel razkriti.

Raziskava Valicona po nedeljskih volitvah je pokazala, da se je velik del volivcev odločal v zadnjih dneh, kar pa ni bistveno vplivalo na izid volitev. Namesto taktične aktivacije, ki smo ji bili priča v letih 2008 in 2011, smo tokrat doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj odrazilo na rezultatu LMŠ in SD, ugotavlja raziskava.

Volilni rezultati so ponovno postregli z nizko volilno udeležbo. Prav bi bilo, da bi naslednja vlada naslovila problem nizke volilne udeležbe tudi tako, da bi uvedla elektronske volitve.