Matjaž Han, minister za gospodarstvo in predsednik SD, o tem, da mora biti do volitev previden

Nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek se bo v ponedeljek pridružila poslanski skupini SD, je potrdila za spletni portal N1. Poslanska skupina Socialnih demokratov se bo tako povečala na osem poslancev.

Poslanka Mojca Šetinc Pašek, ki so jo izključili iz Svobode, se ne bo pridružila stranki Vladimirja Prebiliča, ampak naj bi bila zelo blizu dogovora z SD.

V mandatu trenutne vlade Roberta Goloba še politični poznavalci, kaj šele navadna raja, ne poznajo imen in priimkov vseh ministrov. Kaj šele poslancev, saj so politične elite parlament spremenile v drugorazredno politično institucijo.

Poslanci SD Meira Hot, Damijan Bezjak Zrim, Bojana Muršič in Jonas Žnidaršič so na ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja naslovili poslansko pobudo za razveljavitev razpisa za nakup dveh helikopterjev. V njej so zahtevali, da ministrstvo objavi nov razpis za helikopterja, ki bodo zadoščali minimalnim kriterijem stroke.

Do volitev nas loči več kot pol leta, strategi na levem političnem polu pa že razmišljajo o možni koaliciji z Vladimirjem Prebiličem in Anžetom Logarjem, če Levica izpade iz parlamenta. Pričakujejo, da prvak SDS Janez Janša po vsej verjetnosti (spet) ne bo dobil večine v državnem zboru za oblikovanje svoje vlade. Med govorom v Bovcu je Logarju očital, da je s svojim glasovanjem glede referenduma o obrambnih izdatkih preprečil jesenske predčasne volitve.

Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.

Nekdanji notranji minister in vidni član SDS Aleš Hojs je izgubil tožbo proti nekdanjemu glavnemu tajniku SD Urošu Jauševcu, ki je Hojsa označil za fašista. Ker ni hotel plačati stroškov postopa, so ga rubili, je na omrežju X razkril Jauševec.

Po izglasovanem posvetovalnem referendumu o povišanju obrambnih izdatkov je premier Robert Golob napovedal vložitev referendumske pobude glede slovenskega članstva iz Nata. Za izstop iz te organizacije se zavzema Levica, podobno se je izjasnil tudi vodja poslanske skupine SD Jani Prednik.

Očka Trump je hotel svojih pet odstotkov in jih dobil. Kje jih bodo države članice Nata našle, ni njegov problem, kakor tudi ne politične posledice za voditelje teh držav, med katerimi so mnogi s težavo požrli zahtevo ameriškega predsednika po dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

Pasti običajno same po sebi niso usodne – tudi v politiki. To je, denimo, pokazal (neizogiben?) poraz na referendumu o dodatkih vrhunskim umetniškim dosežkom in zgrešena taktika bojkota. Neprimerno težja preizkušnja bi bila morebitna referendumska obramba pokojninske reforme. Njena druga obravnava prav zaradi poletnega dopustovanja – najbrž pa tudi zaradi referendumske pretnje – ni na dnevnem redu ta teden sklicane seje državnega zbora.

V socializmu je bila »participacija« – za vsako zdravstveno storitev. V zdravstveno blagajno se je s tem nateklo več denarja, povrh pa so oblasti ljudem dale vedeti, da zdravstvo ni zastonj. Ne splača se jim hoditi kar tako in kar naprej k zdravniku, naj se primejo za denarnico.

Da so prav vsi(!) poslanci desnih opozicijskih strank SDS in NSI podprli predlog Levice za referendum o povečanju obrambnih izdatkov, je škandal par excellence!

DZ je danes s 46 glasovi za in 42 proti sprejel predlog za razpis posvetovalnega referenduma o povišanju obrambnih izdatkov. Predlog za razpis referenduma so soglasno podprli v SD in Levici, pa tudi v opozicijskih SDS in NSi. Proti so bili vsi poslanci največje vladne stranke Svoboda.

Raziskava javnega mnenja Valicona za Siol kaže, da razmerje med SDS in Gibanjem Svoboda ostaja razmeroma stabilno. Med manjšimi strankami pa se nakazujejo pomembni premiki. V parlament bi se uvrstile še SD, Demokrati, Levica, Resni.ca, NSi in Vesna, kaže raziskava. Na vrhu lestvice ostaja predsednica republike Nataša Pirc Musar.

Zgodilo se je točno to, kar smo napovedali prejšnji teden: na vrhu zveze Nato v Haagu so se pod pritiskom Američanov vsi, tudi Slovenčki, strinjali z dvigom obrambnih izdatkov – in to konkretno. Z dosedanjih najmanj dveh odstotkov BDP na vsaj 3,5 odstotka neposredno za obrambo plus 1,5 odstotka za t. i. odpornost, kot bi lahko rekli investicijam v vse, kar ni orožje, je pa povezano z obrambo in varnostjo.

Premier Robert Golob je po srečanju koalicije za TVS ocenil, da so prišli do skupnega razumevanja, ki je zapisano v izhodiščih, da bodo zaveznice v Natu predlagale višanje obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, Slovenija pa je zares zavezana le obrambni resoluciji. Ta predvideva dvig izdatkov na dva odstotka BDP še letos, do leta 2030 pa na tri.

Vlada bo pri dvigu obrambnih izdatkov spoštovala nedavno sprejeto obrambo resolucijo, so predstavniki koalicije povedali po današnjem sestanku pri premierju Robertu Golobu. V skladu s tem bo Slovenija še letos izdatke dvignila na dva odstotka BDP, do leta 2030 pa na tri. Ključno pa bo jesensko sprejemanje proračunov, poudarjajo v SD in Levici.

Bogdan Biščak, politični analitik, o delovanju ministrov SD in Levice v vladi

Matjaž Žibert, oče nekdanjega glavnega tajnika SD Klemna Žiberta, je po poročanju Financ prodal stanovanje v elitni rezidenci Schellenburg v središču Ljubljane.