Javnomnenjska raziskava Vox populi je pokazala, da se je vladi Marjana Šarca podvojila podpora javnosti, saj jo kot uspešno ocenjuje 44 odstotkov vprašanih, kar je še enkrat več kot oktobra. Med strankami vodi SDS z 18-odstotno podporo, na drugo mesto pa se je tokrat s 14,7 odstotka uvrstila SD pred LMŠ, ki bi jo volilo 12,2 odstotka vprašanih.

T. i. petorček bo v prihodnjih dneh zeleno luč za vstop v vlado iskal na organih strank. Po zapletenih pogajanjih s sklenjenimi kompromisi nekateri niso zadovoljni. V SD so se pojavila nasprotovanja kandidatu za kulturnega ministra, v SAB pa celo pomisleki o vstopu v vlado. A predsednica Alenka Bratušek predlaga, da v koaliciji ostanejo.

Med strankami odmeva dogovorjena razdelitev vladnih resorjev med partnerje. Igor Zorčič (SMC) ocenjuje, da bo ob dobrem razrezu obdobje te vlade bistveno podaljšano, morda na štiri leta. Matjaž Han (SD) je dejal, da so zanje vsi resorji enako pomembni, med možnimi kandidatkami za pravosodno ministrico pa sta Andreja Katič in Dominika Švarc Pipan.

Stranke petorčka, ki se dogovarjajo o oblikovanju manjšinske vlade, so danes v DZ vložile kandidaturo predsednika LMŠ Marjana Šarca za predsednika vlade. Pod kandidaturo je zbranih 43 podpisov poslancev LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS, je ob vložitvi potrdil vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović.

Meira Hot, poslanka SD

Stranka Levica je včeraj zvečer strankam LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS posredovala predlog sporazuma o projektnem partnerstvu za podporo manjšinski vladi.

Šesterica strank - poleg LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS še Levica - je v Kamniku dopoldne začela koalicijske pogovore. Pričakovati je, da bodo ti potekali več ur in da bo po njih že bolj jasno, ali omenjene stranke z Levico lahko dosežejo kompromis.

Nedavne volitve so pokazale marsikaj, predvsem pa je postalo zelo očitno tisto, o čemer se v javnem prostoru niti ne razpravlja. Gre za to, da je levica postala izjemno nestabilna tvorba brez prave vsebine, nasičena z amaterji in nekompetentnimi kadri.

Relativna zmagovalka volitev SDS Janeza Janše je izboljšala svoj rezultat izpred štirih let, še vedno pa je daleč od uspehov, ki jih je stranka dosegala na prejšnjih volitvah. Zelo se je skrčilo tudi pomladno volilno telo, ki zdaj zajema le še tretjino volivcev.

Volilni rezultat je povsem po Kučanovem okusu. Relativni zmagovalec je sicer Janša, vendar bo zelo težko sestavil vlado.

Socialni demokrati doslej še niso prejeli nobenega vabila na pogovore o morebitnem prihodnjem koalicijskem sodelovanju, je po srečanju z novoizvoljenimi poslanci SD povedal predsednik stranke Dejan Židan. Dodal je, da sami ne iščejo kontaktov, se je pa "z nekaterimi že dobil, z nekateri se še bo", a več o tem ni želel razkriti.

Raziskava Valicona po nedeljskih volitvah je pokazala, da se je velik del volivcev odločal v zadnjih dneh, kar pa ni bistveno vplivalo na izid volitev. Namesto taktične aktivacije, ki smo ji bili priča v letih 2008 in 2011, smo tokrat doživeli abstinenco taktičnih volivcev, kar se je najbolj odrazilo na rezultatu LMŠ in SD, ugotavlja raziskava.

Volilni rezultati so ponovno postregli z nizko volilno udeležbo. Prav bi bilo, da bi naslednja vlada naslovila problem nizke volilne udeležbe tudi tako, da bi uvedla elektronske volitve.

V SDS na volilno nedeljo kljub relativni zmagi ni bilo navdušenja, saj bo sestava vlade zaradi moči levih strank izjemno težavna.

Poslanske sedeže bo v novem sklicu DZ, kot kaže, obdržalo 36 poslancev iztekajočega se mandata. V DZ prihaja tudi pet županov, ki pa se bodo morali od županskih stolčkov posloviti. Od članov vlade v odhodu pa so si mesto v DZ uspeli zagotoviti le trije.

Zmagovalka današnjih parlamentarnih volitev SDS je slavila v vseh osmih volilnih enotah in tudi večini volilnih okrajev. Najbolj prepričljivo so jo podprli volivci v volilni enoti Celje, najmanj volivcev pa je prepričala v volilni enoti Postojna. Le v nekaterih od 88 volilnih okrajev so volivci več glasov kot SDS namenili LMŠ, SD oziroma Levici.

Po 99,89 odstotka preštetih glasov je zmagovalka predčasnih parlamentarnih volitev SDS, ki je osvojila 24,96 odstotka glasov in naj bi v DZ dobila 25 sedežev. Druga je LMŠ (12,66 odstotka in 13 poslancev), tretja pa SD (9,92 odstotka in deset poslancev).

Če bi bile volitve v soboto, bi daleč največ glasov dobila SDS. Obkrožilo bi jo 23,7 odstotka vprašanih, ki se bodo - kot pravijo - verjetno udeležili volitev, je pokazala še zadnja javnomnenjska raziskava pred nedeljskimi volitvami v DZ, ki jo je za POP TV izvedla Mediana. SDS sledita LMŠ z 11,2 odstotka in Levica s 7,9 odstotka.

Še zadnja javnomnenjska raziskava pred nedeljskimi volitvami v DZ, ki jo je za Radiotelevizijo Slovenija izvedla Mediana, tudi tokrat izkazuje največjo podporo SDS, ki bi jo volilo 16,5 odstotka vprašanih. Sledita ji Lista Marjana Šarca (LMŠ) z 8,3 odstotka in Levica s 6,9 odstotka. Petina sodelujočih je še vedno neodločenih.

Stranka SD je vložila tožbo proti državi, ker je ministrstvo za notranje zadeve z odločbo spremenilo ime stranke Krščanski socialisti Slovenije v Nove socialdemokrate. Novi socialdemokrati pa tožbo, v kateri so po njihovi oceni številne neresnice, izpodbijajo in upravnemu sodišču predlagajo, naj jo zavrne.