V zakulisju leve politične scene od dobljenih referendumov naprej proti vladi Roberta Goloba divja totalna vojna. Nezadovoljstvo nekaterih vplivnih politikov in interesnih skupin levo od sredine je že mesece pred tem brbotalo pod pokrovom, a so taktično počakali, da so šle vse volitve in referendumi mimo, nato pa z vso silovitostjo udarilo na plano.

Vodja poslanske skupine SD Jani Prednik je napovedal, da novele zakona o finančni upravi, zoper katero je državni svet izglasoval veto, ne bodo podprli na vnovičnem glasovanju v državnemu zboru.

Ko je prvi pokomunistični poljski predsednik Lech Walesa leta 1995 izgubil volitve, se je vrnil na svoje staro delovno mesto električarja v ladjedelnici v Gdansku, kjer je začel svojo poklicno kariero. Tam sicer ni ostal dolgo, saj je kmalu za tem ustanovil svoj institut in pozneje še svojo krščansko demokratsko stranko.

Delegati so na 14. kongresu stranke SD na Ptuju dosedanji predsednici stranke Tanji Fajon s 329 glasovi podpore podelili nov mandat na čelu SD. Podelitev mandata ni presenečenje, saj je bila edina kandidatka za predsednico stranke. Za podpredsednike so delegati izvolili Janija Prednika, Matjaža Nemca, Meiro Hot in Mijo Javornik.

Prvak SDS Janez Janša je objavil opravičilo stranki Socialnih demokratov (SD), ki mu ga je zaradi zadeve ukradena vila naložilo velenjsko sodišče. Vendar se ni opravičil s svojim tekstom, temveč je le objavil fotografije sodbe sodišča, na eni od teh pa je tudi opravičilo, ki ga je od njega zahtevalo sodišče.

V SD so včeraj v okviru tradicionalnega srečanja v ljubljanskem Mostecu izvedli klavzuro vodstva stranke. Predsednica Tanja Fajon je po njej povedala, da je bil sestanek izčrpen, iskren in mestoma kritičen ter čustven. Poudarek je bil na krepitvi lokalnih struktur stranke.

Smo že na sredini sicer še neformalne predvolilne kampanje za predsedniške volitve. I. Vajgl npr. nima programa, prepričan je, da ga predsednik države ne potrebuje. Ima pa držo. Aktualnega predsednika B. Pahorja je sicer treba spoštovati, pravi, a bo on povsem drugačen predsednik. Bil je diplomat, hodil je na proteste in ima očitno program »proti« (Pahorju). Glede na to, da ga podpira S. Hribar, bi lahko »natolcevali«, da tudi ni čisto brez podpore M. Kučana, ki pa se je javno že opredelil za N. Pirc Musar. Možnosti? Pustimo se presenetiti, kar bi sicer lahko rekli za domala večino kandidatov.

Pri stranki socialnih demokratov razglašajo, da podpirajo sankcije Evropske unije zoper Rusijo zaradi agresije te države na Ukrajino. Toda očitno se s to politiko ne strinjajo v občinski organizaciji SD Novo mesto. Tam pravijo, da so sankcije zoper Rusijo »nepremišljene« in se sprašujejo, zakaj sploh sankcije!?

Nataša Pirc Musar je leta 2014 kandidirala za generalno direktorico RTV Slovenija – na programskem svetu je bila najprej izvoljena, nato je bila njena izvolitev razveljavljena, po vloženi tožbi pa se je z RTVS poravnala za 70.000 evrov odškodnine. Za celo godljo je takrat okrivila Socialne demokrate – še lani jim je očitala, da so zrušili njeno kandidaturo. A zdaj potrebuje njihovo pomoč.

Socialni demokrati so na včerajšnji konferenci potrdili vstop stranke v prihodnjo vlado pod vodstvom predsednika Gibanja Svoboda Roberta Goloba. Predsednica stranke Tanja Fajon bo tako predvidoma v torek v imenu SD podpisala koalicijsko pogodbo, so sporočili iz stranke.

Pri stranki SD med »spremenjene okoliščine«, zakaj niso (več) za nakup oklepnikov, štejejo potrebe po vlaganju v zdravstvo, veliko zadolženost države ter napovedi gospodarske krize zaradi vojne v Ukrajini. Dr. Jelena Juvan, vodja katedre za obramboslovje na FDV, medtem opozarja, da nobena država Nata v danih varnostnih razmerah ne zmanjšuje načrtovanih investicij v obrambne sile.

Profesor politologije Igor Lukšič še dodaja, da bo Janša izkoristil priložnost za svojo vrnitev na oblast, takoj ko bo dobil priložnost. V kriznih trenutkih lahko pridobi glasove novih poslancev, ki jih najbolj skrbi za lastne stolčke.

Te volitve so bile v mnogih pogledih fenomenalne. Še nikoli ni bila tekma tako ostra in surova, kot da smo na robu državljanske vojne. Ena stran je strašila z obnovo komunizma, druga z dokončno uveljavitvijo fašizma.

V torek se bodo nadaljevali pogovori med zmagovalcem volitev Robertom Golobom (Gibanje Svoboda), Tanjo Fajon (SD) in Luko Mescem (Levica) o sestavi nove vladne koalicije. Nekatera imena možnih kandidatov za ministre so že zaokrožila v javnosti.

Med največjimi strankarskimi poraženci na letošnjih volitvah je tudi SD, katere poslanska skupina se bo skoraj razpolovila.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.

O Tanji Fajon je bilo že toliko napisanega in povedanega, da bi težko prišla na dan s kakšnim novim podatkom o njej. Ali recimo tračem. Teh zadnjih enostavno ni, kar štejem za svojevrsten fenomen v našem političnem prostoru. Po trinajstih letih nabiranja izkušenj v Evropskem parlamentu je pred dvema letoma umirjena in samozavestna nekdanja novinarka RTV prevzela vodstvo Socialnih demokratov. Tokratne volitve so njena prva preizkušnja kot kapitanke rdeče ladje, ki vodi svojo stranko proti zmagi. Bodo tudi njene zadnje?

V nedeljo, 24. aprila se bo ponovil že večkrat viden referendum o Janezu Janši. Za ali proti njemu. Napetost se stopnjuje, volilni izid bo do zadnjega nepredvidljiv. Janša še ni odpisan, še vedno obstaja možnost, da je njegova SDS relativni zmagovalec volitev in da po spletu zanj ugodnih okoliščin še četrtič sestavi vladajočo koalicijo.

Tanja Fajon, predsednica SD, o morebitni veliki koaliciji z SDS

Predsednik SDS Janez Janša bo še četrtič sestavil vlado, če se bodo leve stranke požrle med sabo. Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob pa, če v parlament ne bo prišlo dovolj satelitov SDS.