Proračun za leto 2020 je najvišji doslej: odhodki so določeni v višini 10,358 milijarde evrov, v državno blagajno pa naj bi se steklo 10,773 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 415,2 milijona evrov.
Še višje so številke v proračunu za leto 2021. Odhodki se bodo povzpeli na 10,455 milijarde evrov, ob 11,111 milijarde evrov pričakovanih prihodkov pa naj bi presežek dosegel 656,6 milijona evrov.
Poslanci so razpravo o obeh proračunih začeli v torek, ko je finančni minister Andrej Bertoncelj povedal, da ohranjata visoko raven socialne varnosti, med drugim pa se lahko pohvalita tudi z razvojno komponento. Izpostavil je proračunski presežek, ki bo omogočil opazno zmanjšanje dolga, ter dejal, da gre za enega najboljših proračunov med evrskimi državami.
Po zagotovilih vlade so iz proračunov razvidne njene prioritete, to so predvsem zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost. Na drugi strani so v opoziciji opozarjali, da bi bil zdaj primeren čas za reforme, teh pa v proračunskih dokumentih ne vidijo.
Prav tako je vlada po mnenju poslancev opozicije marsikatero področje prezrla. Poslanske skupine SDS, SNS, Levice in NSi so tako k predlogu obeh proračunov vložile približno 130 dopolnil, od katerih jih je bilo zadostne podpore deležnih sedem.
Najbolj enotni so bili poslanci pri 400.000 evrov vrednem dopolnilu za obnovo pogorelih planinskih domov na Korošici in Okrešlju. Na pobudo Planinske zveze Slovenije so ga vložili poslanci SDS, soglasno pa so ga podprli vsi navzoči na seji in si ob tem zaploskali.
Med drugim so dali še dodatnih šest milijonov evrov za investicije v vrtce, pet milijonov evrov za sanacijo odlagališča odpadkov v Savinjski dolini, dva milijona evrov za obnovo Žičke kartuzije ter pol milijona evrov za sistem dolgotrajne oskrbe.
Da bo lahko januarja izvrševanje novega proračuna nemoteno steklo, je DZ sprejel še zakon o izvrševanju obeh proračunov, kjer pa je nekaj napetosti povzročala višina povprečnine za občine.
Za leto 2020 je vlada določila povprečnino v višini 589,11 evra na prebivalca, za leto 2021 pa v višini 588,30 evra. Številki sta izračunani v skladu z metodologijo iz zakona o financiranju občin in sta najvišji v zgodovini, je v okviru proračunske razprave povedal Bertoncelj.
Ob tem je omenil celo možnost odstopa, če bodo poslanci preveč radodarni pri financiranju občin. Po zaključenem glasovanju je bil zadovoljen. Proračuna za prihodnji dve leti sta dobra, razvojno in socialno naravnana, usmerjena v povečevanje blaginje vseh ljudi in tudi v skladu s fiskalnim pravilom, je dejal.
Zakon o izvrševanju proračunov je sicer tehnični zakon, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna.
Poleg povprečnine je v njem med drugim zapisan tudi dovoljeni obseg zadolževanja države, in sicer za leto 2020 v višini 1,591 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 2,741 milijarde evrov. Zadolževati se bo mogoče predvsem za refinanciranje, torej za nadomeščanje starega dolga z novim, najetim pod ugodnejšimi pogoji.
Država bo lahko v vsakem od prihodnjih dveh let izdala za do 800 milijonov evrov poroštev. Ena četrtina tega zneska je predvidena za poroštva za ukrepe stanovanjske politike, čeprav zakonske podlage za to še ni. Zakon, ki bo omogočal državna poroštva za kredite državljanov, ki prvič rešujejo stanovanjsko vprašanje in jim oblika zaposlitve oz. višina dohodka ne omogočata samostojne pridobitve kredita, vlada še pripravlja.
Proračunskim dokumentom je vlada tokrat priložila tudi interventni zakon, ki omejuje stroške za plače v javnem sektorju, prinaša pa tudi izredno uskladitev pokojnin. Glede slednje je prevladala odločitev, naj se opravi v enakem znesku za vse upokojence.
Če bo gospodarska rast letos več kot 2,5-odstotna, se bodo pokojnine decembra 2020 zvišale za 6,50 evra. Če bo rast višja, bo višja tudi uskladitev pokojnin: v primeru več kot 3,5-odstotne rasti bo izvedena v višini 9,75 evra, v primeru več kot 4,5-odstotne rasti pa v višini 13 evrov.
Uskladitev pokojnin v nominalnih zneskih in ne v odstotkih so predlagali v SAB, s čimer naj bi se zagotovilo, da se razlike med upokojenci ne bi povečevale. Poslanske skupine koalicije so sicer vložile dopolnilo, naj se pokojnine uskladijo v odstotkih, kot je prvotno predlagala tudi vlada, a mu je za potrditev zmanjkal le glas.
Manjšinska koalicija je proračuna in spremljevalne dokumente danes potrdila s pomočjo poslancev opozicijske SNS in obeh poslancev narodnosti, medtem ko so proti glasovali poslanci SDS, Levice in NSi.