Bertoncljeva grožnja z odstopom zasenčila razpravo o proračunu

Proračuna, o katerih so poslanci razpravljali ves dan, razpravo pa bodo nadaljevali še v sredo, prinašata najvišjo porabo doslej. Za leto 2020 so odhodki določeni v višini 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov. To ne presega mej, ki jih je spomladi v skladu s fiskalnim pravilom določil DZ, je zatrdil Bertoncelj.

Bi pa dodatnih 140 milijonov evrov zahtevalo zvišanje povprečnine za občine, ki jo je v petek potrdil odbor DZ za finance. Potem ko je Bertoncelj napovedal možnost odstopa, če bodo obveljale nove številke, so poslanci koalicije popoldne oblikovali novo dopolnilo, s katerim se povprečnina vrača na višino, kot jo je predlagala vlada.

Tako kot poraba se sicer povečujejo tudi prihodki. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 10,773 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,111 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako leta 2020 znašal 415 milijonov evrov in se leta 2021 povzpel na 656,6 milijona evrov.

Slovenija bo s takšnima proračunoma tudi po šestletnem obdobju gospodarske rasti ohranila visoko raven socialne varnosti in še okrepila razvejan sistem socialne in družinske politike, je napovedal Bertoncelj.

Iz proračunskih dokumentov je prav tako razvidna razvojna komponenta. Zvišujejo se sredstva, namenjena investicijam tako na nacionalni kot lokalni ravni, povečujejo pa se tudi vlaganja v znanost, tehnološke razvojne projekte, digitalizacijo, gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre ter novonastala podjetja, je naštel.

V SDS razvojne komponente v obravnavanih dokumentih ne vidijo. "Predlog proračunov ni razvojno in ne ciljno naravnan," je dejal poslanec te stranke Marko Pogačnik. Nadaljuje se zgolj dosedanja politika, ki pa ne ustreza klicu po reformah, je opozoril in vlado pozval k pripravi reform na področju pokojninskega sistema, zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Prav tako je vlada prezrla še nekatere probleme, s katerimi se Slovenija sooča v zadnjem obdobju, med njimi je Pogačnik izpostavil trg dela in mlade.

Podobno menijo v NSi. "Proračunski dokumenti kažejo, da reformnih ukrepov ne bo, torej bo vlada tudi v letih 2020 in 2021 opravljala po naši oceni zgolj tekoče posle," je dejal Jožef Horvat. V njegovi stranki pogrešajo tudi ukrepe, ki bi pripomogli k dvigu produktivnosti slovenskega gospodarstva, to pa bi lahko dosegli predvsem z davčno politiko in odpravo administrativnih ovir.

"Davčna politika bi morala stimulirati podjetne in delovne, pa jih žal ne," je ugotovil Horvat, ki obžaluje, da obstoječa davčna politika med ljudmi ustvarja prepričanje, da so do državnih ugodnosti upravičeni brez svojega dela.

V celodnevni razpravi so poslanci tudi preostalih opozicijskih strank izrekli številne kritike na račun proračunskih načrtov vlade. "Komisija za preprečevanje korupcije je najslabša institucija v državi, zunanja politika je katastrofalna, turizem je za 'kozlat'," je dejal Zmago Jelinčič (SNS) in med drugim predlagal ukinitev vseh socialnih transferjev. Kljub temu so v SNS obljubili svoje glasove.

Luka Mesec (Levica) v predlogu proračunov pogreša zadosten obseg sredstev za stanovanjsko politiko, železnice, domove za starejše, izpolnjevanje podnebnih ciljev ter raziskave in razvoj. Za slednje se sicer namenja več denarja, a po njegovem mnenju "ne dovolj, da bi mlade prepričali, naj po zaključku študija ne odhajajo v tujino".

V koalicijskih strankah so z načrti vlade zadovoljni, bi pa v nekaterih omilili fiskalno pravilo, da bi bilo več denarja za investicije. "Proračunski presežek bi denimo lahko šel v investicije in znanost, a ne sme," je o strogem fiskalnem pravilu dejal Robert Pavšič (LMŠ).

Da je treba v času debelih krav investirati, so prepričani tudi v Levici. "Ta presežek je posledica zgrešene politike, da je treba nenehno varčevati," je menil Miha Kordiš (Levica).

"Proračun mora biti varčen," je nasprotoval Branko Grims (SDS), Monika Gregorčič (SMC) pa je fiskalno pravilo branila z besedami, da je v razmerah manjšinske vlade in v obdobju zniževanja gospodarske rasti še kako pomembno orodje za brzdanje apetitov posameznih strank, ki "nekatere kar tekmujejo pri tem, katera bo določenim skupinam ponudila več t. i. bonbončkov".

Poslanci so se včeraj seznanili tudi z večino od 64 vloženih dopolnil k proračunu za leto 2020, v sredo pa bodo sejo nadaljevali s podrobnejšo razpravo o proračunu za leto 2021. Na dnevnem redu imajo nato še predlog zakona o izvrševanju obeh proračunov ter poseben zakon, s katerim se omejuje rast stroškov dela v javnem sektorju in določa izredno uskladitev pokojnin v letu 2020.