Fiskalni svet vlado opozarja na precejšnja negativna tveganja v proračunskih načrtih

Fiskalni svet, ki mu predseduje ekonomist Davorin Kračun, je predloga državnih proračunov za leti 2020 in 2021 ocenil s stališča skladnosti s fiskalnimi pravili. "Kar se tiče fiskalnih pravil, so ta izpolnjena," je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal Kračun.

A medtem ko se predloga proračunov na eni strani skorajda bleščita, pa na drugi strani obstajajo realna tveganja, ki mečejo senco na izpolnjevanje fiskalnih pravil, je nadaljeval.

Glavna tveganja že poznamo, ta so povezana z grožnjo globalne recesije, s pojemanjem gospodarske rasti v svetu. Kračun je tako opozoril predvsem na tveganja iz domačega okolja.

Obstaja tveganje, da poraba ne bo mogla ostati v okvirih, kot so začrtani, je pojasnil. "Tveganje, da ne bo mogoče obdržati tako velikega salda, je zelo veliko," je opozoril.

Predloga državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki ju je vlada v začetku oktobra poslala v postopek potrditve v DZ, predvidevata rast tako prihodkov kot odhodkov, proračunski presežek pa naj bi se v vsakem od omenjenih let gibal okoli enega odstotka BDP.

Vendar pa v predlogih niso dosledno vključeni finančni učinki zakonov, ki so že v fazi zakonodajnega postopka. Medtem ko so upoštevane finančne posledice zakona o urejanju trga dela, ki naj bi bile pozitivne, pa niso upoštevane posledice predlaganih davčnih sprememb, ki bodo po Kračunovem mnenju prav lahko negativne.

V DZ pa krožijo tudi predlogi ukrepov, o katerih usklajevanje še poteka, bi pa večinoma pomenili dodatno obremenitev javnih blagajn. Med temi je Kračun izpostavil zahtevo Levice po ukinitvi dodatnega zdravstvenega zavarovanja.

Vladi zato fiskalni svet predlaga, naj pri pripravi dopolnjenega predloga državnih proračunov, kar mora storiti do 6. novembra, dosledno upošteva finančne učinke predlagane zakonodaje oziroma predlog proračuna podpre z ukrepi, ki bodo skladni z načrtovano ravnijo prihodkov in izdatkov.