Bertoncelj: Če proračun ne bo usklajen, zelo verjetno nimamo več finančnega ministra

Minister je v izjavi novinarjem ob robu seje DZ ponovno spomnil, da je finančni strokovnjak na začasni politični funkciji in je večkrat jasno povedal, da bo podpisal le proračune s presežki oz. z doslednim spoštovanjem fiskalnega pravila.

"Moja naloga in moj podpis pod obema proračunoma in zakonom o izvrševanju proračunov je prav tak. Proračuna spoštujeta fiskalno pravilo," je poudaril in opomnil, da je od tu naprej vse v rokah poslancev. Tako jih je pozval k modri odločitvi v dobro državljanov.

Odbor DZ za finance je namreč v petek podprl dopolnilo k zakonu o izvrševanju proračuna, s katerim so povprečnine občinam občutno zvišali in s tem dodatno obremenili proračun za več kot 140 milijonov evrov letno. Koalicija se bo o tem, kako rešiti težavo, pogovarjala danes.

Vodja poslancev LMŠ Brane Golubović je v ponedeljek za STA napovedal, da bodo predlagali koalicijskim partnerjem, da skupaj vložijo dopolnilo, s katerim bodo vrnili zneske povprečnine občinam na prvotni predlog vlade.

Bertoncelj: Slovenski proračun eden najboljših

Proračuna, o katerih bodo poslanci danes in v sredo razpravljali, v četrtek pa ju predvidoma potrdili, prinašata najvišjo porabo doslej. Za leto 2020 so odhodki določeni v višini 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov. To ne presega mej, ki jih je spomladi v skladu s fiskalnim pravilom določil DZ, je zatrdil Bertoncelj.

Povečujejo se tudi prihodki. Prihodnje leto naj bi se v proračun steklo 10,773 milijarde evrov, leto pozneje pa 11,111 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako leta 2020 znašal 415 milijonov evrov in se leta 2021 povzpel na 656,6 milijona evrov.

Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti. "Vlada se na upočasnitev gospodarske rasti odziva hitro in z veliko mero previdnosti," je dejal Bertoncelj. V tem smislu je ob pripravi proračunskih dokumentov smiselno upoštevala pripombe poslancev in državnih svetnikov ter opozorila fiskalnega sveta.

Je pa poudaril, da bo Slovenija z obravnavanima proračunoma tudi po šestletnem obdobju gospodarske rasti ohranila visoko raven socialne varnosti in še okrepila razvejan sistem socialne in družinske politike.

Vanju je vgradila tudi ukrepe, ki so umerjeni k hitrejši aktivaciji delovno aktivnega prebivalstva in daljši delovni aktivnosti. "K izboljšanju socialnega položaja posameznikov bodo prispevali tudi dvig minimalne plače in usklajevanje pokojnin," je dodal.

Iz proračunskih dokumentov je prav tako razvidna razvojna komponenta. Zvišujejo se sredstva, namenjena investicijam tako na nacionalni kot lokalni ravni, povečujejo pa se tudi vlaganja v znanost, tehnološke razvojne projekte, digitalizacijo, gospodarsko infrastrukturo in razvojne centre ter novonastala podjetja, je naštel.

Spomnil je na petkovo dogajanje na odboru DZ za finance, ki je na predlog SDS in NSi občutno zvišal povprečnino za občine. "Proračuna sta pripravljena ob predpostavki, da občinam pripada povprečnina v višini, kot jo je predlagala vlada," je dejal in opozoril, da bosta v primeru drugačnega zneska povprečnine neusklajena s spremljajočim zakonom o njunem izvrševanju, to pa pomeni, da ju ne bomo imeli.

Vlada je tokrat k proračunskim dokumentom priložila tudi poseben zakon, ki ga je pripravila potem, ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj septembra znižal napoved gospodarske rasti. Z njim se omejuje rast stroškov dela v javnem sektorju in določa izredno uskladitev pokojnin v letu 2020.