Revija Reporter
Slovenija

Proračun: vlada pričakuje najvišje prilive doslej, rekordna bo tudi poraba

STA

16. nov. 2019 8:30 Osveženo: 8:32 / 16. 11. 2019

Deli na:

Odbor DZ za finance je za sprejem na plenarni seji, ki se začne v ponedeljek, pripravil proračunske dokumente za prihodnji dve leti. Država kljub manjšim prilivom od dohodnine pričakuje najvišje prilive doslej, rekordna bo tudi poraba. Več denarja, kot je predlagala vlada, bodo deležne tudi občine.

Vlada je predlog državnih proračunov za prihodnji dve leti pripravila konec septembra in po tem, ko so se z dokumenti oktobra seznanila vsa zainteresirana delovna telesa državnega zbora, je na osnovi pripomb pripravila dopolnjen predlog.

Tega je danes članom odbora uvodoma predstavil finančni minister Andrej Bertoncelj. Kot je dejal, je vlada pripravila takšen predlog proračunov, da bo mogoče izvajati zakonsko določene naloge in slediti zastavljenim prioritetam.

Proračuna prinašata najvišjo porabo doslej: za leto 2020 so odhodki določeni v višini 10,358 milijarde evrov, za leto 2021 pa v višini 10,450 milijarde evrov. Povečujejo se tudi načrtovani prihodki, tako da se bo proračunski presežek čez dve leti povzpel krepko nad pol milijarde evrov.

Čeprav proračuna s temi številkami upoštevata fiskalno pravilo, pa je predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun opozoril, da ju spremljajo precejšnja negativna tveganja. Med drugim je podvomil, da bo z bolj učinkovitim pobiranjem javnih dajatev res mogoče nadomestiti izpad prihodkov zaradi razbremenitev pri dohodnini v tolikšni meri, kot načrtuje vlada.

Vlada je predlog proračunov za prihodnji dve leti pripravila ob zavedanju umirjanja gospodarske rasti, med prioritetami pa izpostavila zdravstvo, znanost, gospodarstvo in varnost. V danes obravnavani dopolnjeni predlog je vključila tudi posledice oktobra sprejetih davčnih sprememb, ki bodo znižale prilive od dohodnine, a po Bertoncljevih pričakovanjih povečale potrošnjo.

Pri pripravi proračunov je vlada po mnenju opozicije marsikatero področje prezrla. Poslanske skupine SDS, SNS, Levice in NSi so tako k predlogu obeh proračunov vložile več kot 120 dopolnil, od katerih so bila med tistimi za leto 2020 zadostne podpore deležna tri, za leto 2021 pa eno.

Tako so podprli dopolnili SDS in Levice, s katerima se Direkciji RS za infrastrukturo v letu 2020 namenja dodatnih skupaj 90 milijonov evrov za nadgradnjo železniške proge Ljubljana - Jesenice. Dela bi bilo najbolje opraviti konec leta 2020 oz. v začetku leta 2021, v času nadgradnje obstoječe cevi železniškega predora Karavanke, je predlagal Boris Doblekar (SDS).

Strinjali so se tudi s predlogom SNS, da ministrstvo za kulturo vsako leto dobi po dodaten milijon evrov in ga nameni za obnovo Žičke kartuzije, ki ima od lani status kulturnega spomenika državnega pomena.

Predlog proračunov kot običajno spremlja predlog zakona o njunem izvrševanju, ki daje vladi pooblastila glede možnosti upravljanja z državnim proračunom in zadolževanjem ter ureja namenske prihodke in odhodke proračuna.

Potem ko z občinskimi združenji ni dosegla dogovora, je vlada v njem predlagala svoje zneske povprečnine za občine, na seji pa so člani odbora potrdili dopolnilo poslanskih skupin SDS in NSi, da se ta zneska še zvišata.

Občine naj bi bile tako prihodnje leto upravičene do povprečnine v višini 658,80 evra na prebivalca, leta 2021 pa v višini 668,10 evra. Pred tem je poslanka SDS Suzana Lep Šimenko pozvala, naj občine dobijo povprečnino, s kakršno bodo lahko pokrivale vse stroške in jim bo ostalo tudi nekaj denarja za razvoj.

Na predlog poslancev koalicije pa so predvideni največji obseg sredstev za državna poroštva v predlogu zakona zvišali za po 200 milijonov evrov v vsakem od prihodnjih dveh let. S tem bi lahko poroštva države omogočili tudi za kredite tistih, k prvič rešujejo stanovanjski problem. Predlog zakona s tako vsebino vlada še pripravlja.

Vlada je tokrat k proračunskim dokumentom priložila tudi poseben zakon, ki ga je pripravila potem, ko je Urad RS za makroekonomske analize in razvoj septembra znižal napoved gospodarske rasti. Z njim se omejuje rast stroškov dela v javnem sektorju ter določa izredno uskladitev pokojnin v letu 2020.

Pri tem so člani odbora podprli dopolnilo poslancev koalicije, naj decembra 2020 do izredne uskladitve pokojnin pride že v primeru 2,5-odstotne gospodarske rasti v letu 2019, in ne šele ob triodstotni rasti, kot je predlagala vlada. Ob tem so se strinjali, da se pokojnine zvišajo vsem upokojencem v enakih zneskih.

Kolegij predsednika DZ Dejana Židana je za obravnavo proračunskih dokumentov odmeril približno 38 ur. Začela se bo v torek in se končala najpozneje v četrtek.