Levica ima gotovo notranje probleme; vajeni so opozicijske drže, ki jo večina članstva in poslancev še vedno ohranja in jim je pisana na kožo; tisti, ki so v vladi, so v bistvu v težkem položaju. So zdaj nekako sklenili kompromis? Je to korak za dviganje priljubljenosti? Ali pa bodo predsedniške volitve merjenje moči znotraj Levice? Bo to spopad med Mescem in Kordišem?

Do konca dneva je še možno vložiti kandidaturo na predsedniških volitvah. Do zdaj jo je vložilo osem kandidatov, nazadnje danes ginekologinja Sabina Senčar, ki jo podpira stranka Resnica Zorana Stevanovića.

Danes ob 11. uri bosta na Trgu republike pred državnim zborom skupaj nastopila Ivo Vajgl in Milan Brglez. Kot smo napovedali v tiskani izdaji Reporterja, bo Vajgl izstopil iz predsedniške tekme in podprl Brgleza.

»Predsednica bo,« se oglašuje predsedniška kandidatka, odvetnica bogate elite Nataša Pirc Musar, ki jo podpira tudi nekdanji predsednik Milan Kučan. Bila je favoritinja letošnjih volitev, a njena javna podpora vedno bolj kopni. Po zadnjih anketah bi jo poslanec SDS Anže Logar premagal ne le v prvem, ampak celo v drugem krogu.

Je mogoče, da gre v zadevi kandidatka Gibanja Svoboda za dobro premišljeno igro šefov koalicije? Njen končni izid je bila zamenjava Marte Kos z Milanom Brglezom.

Predsednica bo ali pa ne bo. Dober mesec pred prvim krogom predsedniških volitev je tekma še povsem odprta. Nič ni odločeno vnaprej. Po nepričakovanem umiku Marte Kos v igro prihaja nov resen igralec – nekdanji predsednik državnega zbora, zadnja leta evropski poslanec SD Milan Brglez.

Potem ko je kirurg Erik Brecelj predsedniški kandidatki Nataši Pirc Musar očital, da mu je kot odvetnica v imenu svojih strank grozila, je slednja to zanikala in Breclja obtožila, da je orodje njenih nasprotnikov. Brecelj vztraja pri očitku, da mu je Pirc Musarjeva grozila in meni, da oseba, kot je ona, ne more biti predsednica države.

Nataša Pirc Musar mi je pravi obraz pokazala z grozilnimi pismi, v katerih je grozila, da bo ukrepala proti meni, ko sem opozarjal na kriminal in korupcijo v zdravstvu, je kirurg Erik Brecelj dejal za Svet24. Zdaj se je oglasila Pirc Musarjeva, ki trdi, da mu ni grozila in da je pisma poslala v imenu svojih strank.

Dr. Anžeta Logarja poznam po televizijskih intervjujih, ko sem še delal na lokalni televiziji. V času, ko je vodil preiskovalno komisijo državnega zbora, je bil dvakrat moj gost. Prijeten sogovornik in strokovno podkovan v različnih temah od financ do športa, zunanje in notranje politike …

Anže Logar je dolgoletni član SDS, poslanec, predsednik sveta stranke, v prejšnji vladi je bil zunanji minister, a se kot samostojni kandidat distancira od svoje stranke. Podpora Janeza Janše je njegovo največje breme.

Prvi krog predsedniških volitev je bil po odstopu Marte Kos iz tekme odločen. Takšni so bili takrat komentarji političnih analitikov. Da je to usluga Nataši Pirc Musar, so dodali. A to je bil – kot se nakazuje – precej površen pogled. Resničnost je (vse bolj) drugačna. Ne nazadnje, kandidature se vlagajo do 28. septembra.

Prvi predsednik Milan Kučan je Natašo Pirc Musar podprl v času, ko drugi kandidati še niso bili znani, danes bi podprl tudi Iva Vajgla in Milana Brgleza.

Nataša Pirc Musar je sporočila, da je zbrala več kot 5000 podpisov, ki jih kot samostojna kandidatka potrebuje za vložitev kandidature na predsedniških volitvah.

Prihodnji teden bo uradno stekla kampanja pred predsedniškimi volitvami. Kandidati, ki so napovedali vstop v predsedniško tekmo, sicer že več tednov na terenu nagovarjajo volivce, predvsem tisti, ki bodo kandidaturo vložili s podpisi podpore. Te sicer ni vložil še nobeden izmed kandidatov, prvi bodo po napovedih to storili ta teden.

Vladimir Prebilič se na predsedniške volitve odpravlja s podporo 45 županov, prejšnji teden pa ga je podprla še zelena stranka Vesna.

Po izstopu podpredsednice Gibanja Svoboda Marte Kos iz predsedniške tekme sta favorita jesenskih volitev ostala odvetnica Nataša Pirc Musar in poslanec SDS Anže Logar. Oba se na volitve podajata z zbiranjem podpisov volivcev, Logarja podpira tudi stranka SDS, Pirc Musarjevo pa bivša predsednika Milan Kučan in Danilo Türk.

Energetika je nevarna stvar. Na Hrvaškem so si na zasebne račune s preprodajo plina na črno in pranjem denarja naložili pol pelješkega mostu! V Sloveniji so kriminalisti ugotovili kakšnih 250 milijonov evrov vredno oškodovanje pri gradnji Teša 6 (in tudi pranje denarja), a to vemo že več let. Sojenje po dolgih letih zdaj morda poteka. Vsa »velika« sojenja imajo pri nas podobne zaviralne elemente: enkrat zamenjajo kriminalista, kdaj še lokacijo sojenja, drugič izločijo sodnika, kdo tudi zboli, kdo se skrije … Proceduralnih zadev pa je tako toliko, da lahko vse skupaj zavlečejo za več let … In potem vse zastara.

Padla je še ena žrtev za Svobodo. Marta Kos, čeprav se je še nedolgo tega zaklinjala, da odstop od kandidature za predsednico države ne pride v poštev, je »zaradi spremenjenih okoliščin iz osebnih razlogov« vrgla puško v koruzo, še preden je sploh uradno vstopila v predsedniško tekmo.

Smo že na sredini sicer še neformalne predvolilne kampanje za predsedniške volitve. I. Vajgl npr. nima programa, prepričan je, da ga predsednik države ne potrebuje. Ima pa držo. Aktualnega predsednika B. Pahorja je sicer treba spoštovati, pravi, a bo on povsem drugačen predsednik. Bil je diplomat, hodil je na proteste in ima očitno program »proti« (Pahorju). Glede na to, da ga podpira S. Hribar, bi lahko »natolcevali«, da tudi ni čisto brez podpore M. Kučana, ki pa se je javno že opredelil za N. Pirc Musar. Možnosti? Pustimo se presenetiti, kar bi sicer lahko rekli za domala večino kandidatov.

Ministrstvo za notranje zadeve je upravnim enotam in nekaterim ministrstvom posredovalo dopis s prošnjo, naj na vidnem mestu objavijo naslov, kamor lahko volivci pošiljajo podpise podpore za kandidaturo dveh kandidatk za predsedniške volitve. Ob vprašanjih, zakaj zgolj za dve, pojasnjujejo, da bodo to storili za vse, ki bodo podali zahtevo. Zaradi nečesa, kar je ustavljena praksa pred volitvami in referendumi, so včeraj zagnali hrup v SDS in s trem v zadrego spravili svojega predsedniškega kandidata Anžeta Logarja, ki se je moral v Tarči distancirati od hujskaštva kolegov na družbenih omrežjih.