A. Logar ima program »povezujem«. Logar je gotovo sposoben možakar, ki pa nosi dokaj težak nahrbtnik J. Janše. V zadnjih desetletjih so mu ga polnili nasprotniki, precej pa je vanj nalagal tudi Janša sam. A. Hojs je nazadnje (Odmevi), dokaj glasno povedal, da je SDS pred leti podprla L. Peterleta, kandidata NSI za predsednika države, in vsaj med vrsticami dal vedeti, da od NSI zdaj pričakujejo podporo Logarju. Skratka, če se »Milka« ne bo odločila in kaže, da se ne bo, bi se s podporo kateregakoli kandidata zunaj NSI gotovo prehudo zamerili SDS.
A. Kovšca ima dopadljivo retoriko, bi pa s kandidaturo razpršil desno politično prizorišče. V. Prebilič bi lahko v vseh bitkah, ki se že bijejo med glavnima ženskima kandidatkama, celo presenetil. Vse bo odvisno od njegove javne drže in retorike. N. Pirc Musar govori veliko in spretno, a se tudi njen nahrbtnik polni.
Do naslednjih volitev se lahko koalicijske karte seveda še premešajo, a v kakšne predčasne volitve ne verjamem.
SD, stranka z dolgo tradicijo, ki sega še v komunistične čase, zdaj nima osebe, ki bi jo poslala v predsedniško bitko! 71 kandidatov je reklo ne! Stranka, ki je v zadnjih tridesetih letih poleg LDS in SDS pomenila močan steber parlamentarne demokracije! Vse novonastale stranke (Državljanska lista G. Viranta, Pozitivna Slovenija Z. Jankovića, stranka A. Bratušek, stranka M. Cerarja, stranka M. Šarca …) so poniknile.
In morda imajo prav tisti, ki vidijo na tej poti tudi SD oz. Desus, ki je v bistvu ukinil sam sebe. Močan kadrovski bazen SD, strankini preskušeni kadri so očitno obupali ali pa se porazdelili po drugih strankah, gospodarstvu, fakultetah. Poleg Fajonove in Hana pravzaprav ni več kadrov, ki bi izstopali. M. Brglez se je skril v Bruselj, J. Prednik je očitno prešibak kader (?), T. Fajon pa ne more stranki vrniti vsaj delček nekdanje moči. In še Golob priliva olja na ogenj, ko jih ne upošteva pri kadrovanju.
Spominjam se kvalitetnega člana SD s Primorskega, ki ga pred leti niso bili pripravljeni vključiti v bitko na državnozborskih volitvah in si je tako pač našel boljšo priložnost. V bistvu so se v zadnjih letih celo otepali kakovostnih in javno prepoznanih kadrov. So pa našli Jonasa Žnidaršiča. Pravi, da je komedijant in nekaj podobnega. Po velikih medijskih in še kakšnih uspehih v mlajših letih, se je zadnja leta iskal. A kaže, da se je v politiko podal spoštljivo, kot z nekakšnim zadnjim upanjem, zavedajoč se, da se mora veliko naučiti. Všeč mi je njegovo razmišljanje.
Morda bi ga lahko poslušal tudi kateri od bolj izkušenih politikov, ko pravi, da ne išče političnih sovražnikov, ampak kvečjemu nasprotnike. Vendar to stranke seveda ne bo rešilo. SD in SDS sta se znali v preteklosti marsikdaj srečati, najti skupni jezik, vsaj pri določenih projektih, če ne vidno pa skrito. Ko se je tudi ta možnost porušila, SD ni imela več nobenega močnega partnerja, postala je odvisnica, saj se je omejila le na ozko polje levih zaveznikov. Dokler je lahko »manevrirala« z domala vsemi strankami, je mnogo laže izpolnjevala svoje vizije. In razburjanje, da jih Golob pri kadrovski politiki ignorira? Koga pa naj »kadrira«?
Bo R. Golobu uspelo nadomestiti SD in LDS oz. vse propadle poskuse? Bo imel dovolj modrosti? Več, kot so je imeli vsi od Viranta, Bratuškove, Cerarja do Šarca? J. Drnovšek npr. se je ohranjal tudi zato, ker je »manevriral«, ker ni izključeval in se je znal zelo pragmatično povezovati. Pri tem ga ni mogel omajati npr. niti M. Kučan s svojimi podporniki.
Golob v stranki nima kadrov, ki bi izstopali. »Pobira« pa kadre tudi kar »vsevprek«, nekatere dobre, druge, ki so »zavozili« že marsikaj pri prejšnjih premierjih. Golobove kadrovske poteze pogosto preveč dišijo po odločitvah M. Cerarja, ki so ga tudi politično pokopale.
Ta podobnost je dokaj očitna, sodeč tudi po izjavah vodje poslanske skupine Svoboda Boruta Sajovca o lastnih poslancih: »Nekateri so res zelo glasni, v stranki pa nimajo nobenega vpliva.« (Delo) In ravno tisti brez vpliva postanejo nevarni rušilci večinskih prizadevanj in ciljev. Čeprav ima Sajovic dolgo politično pot, bil je tudi član LDS in že njihov poslanec, pa s tako izjavo ni pokazal prav veliko modrosti. Četudi bi bilo to res, a gotovo je, stopati na žulj poslancem, ki vendarle imajo možnost, da »izsilijo« svojo pomembnost, ni pametno.
Gotovo bo koalicija strnila vrste, da ostane skupaj, in kot pravi S. Šurla (Reporter) ni pričakovati, da bi Golob sestopil z oblasti. Zgodi se lahko, da bo deležen večjih izsiljevanj s strani obeh koalicijskih partnerk, ko bosta preveč občutili svojo nemoč, in bo prisiljen sprejemati več kompromisov, ko se bo porušila njegova samozavest, češ Svoboda je največja in dovolj velika, ima največjo odgovornost in tudi največ pravic, predvsem kadrovskih. Vendar ima 41 glasov in ne 46; če bo koalicijski partnerici preveč potiskal navzdol, se bosta povezali …
Lahko pa se do naslednjih volitev koalicijske karte še premešajo, a v kakšne predčasne volitve ne verjamem. Ali bosta Svoboda in Golob ohranila svojo moč, je odvisno predvsem od Goloba!