Še enega »neodvisnega« kandidata naj bi v naslednjih dneh podprli poslanci koalicije. Brglez ima dobre možnosti, da favorizirani Nataši Pirc Musar prepreči, da postane nova predsednica republike.
Letošnja kampanja za predsedniške volitve postaja vse večja farsa. To je že od prvega dne, ko jo je konec junija začela Pirc Musarjeva. Njena predsedniška kandidatura je postala kar družinski projekt, šef volilnega štaba je mož Aleš Musar, tudi sin Maks je pomagal pri zbiranju podpisov. Po družbenih omrežjih je kandidatka predstavljala še sestro, očeta in mamo. Tudi domače čivave so dobile svoj fototermin.
Vse z namenom, da se Pirc Musarjeva volivcem predstavi v podobi ljudske kandidatke, priljudne ženske srednjih let, ki si je s »krvavimi žulji« dolga leta gradila svojo kariero. A ljudje te izumetničene podobe očitno niso kupili na prvo žogo, saj je kandidatka imela nemalo težav pri zbiranju pet tisoč podpisov.
Logar, Janša, Pirc Musarjeva in Kučan imajo slovenske volivce res za osle, ki gredo večkrat, ne samo enkrat na led.
Je pa Nataša Pirc Musar imela nekaj, česar niso imeli drugi – že od napovedi svoje kandidature podporo prvega predsednika republike, v bivšem režimu pa partije Milana Kučana, ki ji je s tem položil v roke ključe predsedniške palače. »Menim, da je prišel čas, da bi bila na tem položaju ženska,« je Kučan ponovil tudi minuli četrtek, ko je na stojnici oddal podpis za svojo izbranko in ob tem javno izrazil podporo še dvema drugima kandidatoma: Milanu Brglezu in Ivu Vajglu. Kot je razbrati iz medijskih zapisov, naj bi bila oba nekakšna rezerva, če se Pirc Musarjevi kaj zalomi. Ker naj bi se bali »načrtovanih medijskih diskreditacij«, da bi ji medijski napadi škodovali, je za vsak slučaj očitno treba imeti več želez v ognju.
V Združenem kraljestvu je kraljico Elizabeto II. šele po smrti nasledil prestolonaslednik princ Charles, zdaj novi kralj Karl III. V »monarhiji iz Murgel« funkcija predsednika republike sicer ni dedna, a prestolonaslednika očitno izbira kar prvi predsednik. Tako da volivcem, ki predsednika republike sicer volijo neposredno, povsem jasno sugerira, da je »prišel čas za žensko« in da je to njegova izbranka Nataša Pirc Musar. Britanska kraljeva družina se načeloma ne vtika v dnevno politiko, »monarh iz Murgel« to počne brez posebnih zadržkov zadnjih dvajset let, odkar je leta 2002 odšel iz predsedniške palače na Erjavčevi.
Beseda 81-letnega Kučana (namesto neprestanega rovarjenja po politični sceni bi lahko šel kdaj na obisk v dom starejših občanov k dementnemu sosedu iz Murgel Janezu Zemljariču) imajo v volilnem telesu levo od sredine še vedno veliko težo. To se je nenazadnje pokazalo na začetku poletja, ko je z enim stavkom, da je »sistemsko nesprejemljivo, da bi tri ključne položaje v državi imela v rokah stranka Gibanje Svoboda«, iz volilne tekme diskvalificiral Marto Kos.
Ustavnopravno v resnici ni prav nič »sistemsko nesprejemljivo«, kot tudi nikjer ne piše, da je »prišel čas za žensko«. Oboje si je Kučan iz svojih politikantskih razlogov enostavno izmislil. Po desetih letih, ko je bil na predsedniški funkciji njemu neljubi Borut Pahor, si pač želi imeti na tem najvišjem položaju v državi svojega izbranca, pravzaprav izbranko.
Po svoje pa čudi, zakaj ravno Pirc Musarjevo? Sta ga zakonca Pirc Musar ovila okrog prsta že pred državnozborskimi volitvami v začetku aprila, ko je na pogovornem večeru gostoval v razvpiti Ruski dači, ali pa so v ozadju še stare poslovne naveze iz časov Aktive Group Darka Horvata, ki je svojčas veljala za finančno leglo t. i. udbomafije, kjer sta bila zaposlena zakonca Pirc Musar? Pidovska industrija je bila najbolj umazani del slovenske privatizacije.
Silvester Šurla
Po svoje je namreč zelo zanimivo, pa tudi pomenljivo, da Milana Kučana prav nič ne zanima, kako sta zakonca Pirc Musar prišla do svojega bogastva. Namesto tega ga skrbijo »načrtovane medijske diskreditacije«. Vsebina medijskih objav, ki zakonca Pirc Musar prikazujejo v drugačni luči, kot se javno predstavlja, ga ne zanima. Ne zanima ga hobotnica podjetij, ki jo je preko davčnih oaz spletel Aleš Musar, niti to, zakaj v premoženjski kartici, s katero se je za potrebe volilne kampanje javno kitila njegova soproga Nataša, ni razkril, da je še vedno solastnik enega najbolj zaželenih zemljišč v Ljubljani, vrednega 10 milijonov evrov, kar so prejšnji teden razkrili na portalu Necenzurirano.
Kučana bolj od vsega tega skrbi, da bi se na bližajočih se predsedniških volitvah zgodilo novo presenečenje, da bi zmagal »neodvisni« kandidat Anže Logar. Slednji je kot poslanec in predsednik sveta SDS podobno »neodvisen«, kot je »neodvisna« Pirc Musarjeva. Za prvim stoji Janeza Janša, za drugo pa Milan Kučan, oba pa se javno sprenevedata do onemoglosti, da sta neodvisna. Logar, Janša, Pirc Musarjeva in Kučan imajo slovenske volivce res za osle, ki gredo večkrat, ne samo enkrat na led.
Pa še ni konec te predvolilne farse. V teh dneh bomo dobili še enega »neodvisnega« kandidata – Milana Brgleza, »neodvisnega« po meri Gibanja Svoboda premierja Roberta Goloba.
