Anže Logar lahko pleše le v prvem krogu: to je razlog, da ne bo predsednik

Glede na dosedanjo ponudbo je težko pričakovati množično volilno udeležbo na predsedniških volitvah. Na državnozborske volitve aprila letos je prišlo skoraj 71 odstotkov volivcev oziroma več kot 1,2 milijona ljudi. Predsedniških volitev pred petimi leti se je udeležilo 44,24 odstotka oziroma 758.088 volivcev v prvem krogu, v drugem pa 42,13 odstotka oziroma 721.894 volivcev. Leta 2012 je bila volilna udeležba v prvem krogu 42,41-odstotna, v drugem pa 48,41 odstotna. Še pet let prej pa se je prvega kroga udeležilo 57,62 odstotka volivcev, drugega pa 58,46 odstotka volivcev.

Leta 2002 je na predsedniške volitve v prvem krogu prišlo 72,02 odstotka volivcev, v drugem krogu pa 65,39 odstotka. V primerjavi s parlamentarnimi volitvami je volilna udeležba na predsedniških volitvah precej nižja. Pred štirimi leti je na državnozborske volitve prišlo 52,64 odstotka volivcev, štiri leta prej pa 51,73 odstotka volivcev, še prej, leta 2011, je bila volilna udeležba 65,60-odstotna.

Seveda se postavlja vprašanje, kaj volilna udeležba pomeni za kandidate. Na desni strani je glavni favorit Anže Logar, saj je za njim stranka SDS. Verjeti je, da se bo uvrstil v drugi krog, ima celo velike možnosti, da v prvem zmaga. Težko pa je pričakovati, da bi bil lahko tudi izvoljen, saj ga v drugem krogu najbrž čaka protijanševski refleks levega volilnega telesa.

Na volitvah leta 2007 je v prvem krogu zmagal skupni kandidat desnosredinskih strank Lojze Peterle, ki je dosegel 28,73 odstotka (283.412 glasov), v drugem pa je rezultat izboljšal le na 31,97 odstotka (318.288 glasov). Zmagal je Danilo Türk, ki je v prvem krogu za las premagal Mitjo Gasparija. Posebnost teh volitev je bila tudi višja volilna udeležba v drugem krogu.

Pet let pozneje je Milan Zver kot skupni kandidat desnosredinskih strank dosegel le 24,25 odstotka (198.337 glasov) in je izpadel že v prvem krogu. Takrat je v obeh krogih zmagal Borut Pahor. Podobno se je zgodilo tudi leta 2017 s kandidatko SDS Romano Tomc, ki je dosegla le 13,68 odstotka (102.925 glasov), kandidatka NSI Ljudmila Novak pa 7,24 odstotka (54.437 glasov). V drugi krog se je uvrstil Marjan Šarec, kjer bi mu skoraj uspelo premagati Boruta Pahorja.

Največjo podporo med desnosredinskimi kandidati pa je leta 2002 prejela Barbara Brezigar, ki je v prvem krogu prepričala 30,8 odstotka (352.520 volivcev), v drugem pa 43,48 odstotka (451.372 volivcev), zmagal je Janez Drnovšek.

VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24