Britanci znajo pripraviti dogodke, pa naj gre za obletnice, poroke ali pogrebe! Karkoli od tega se dogaja, ima cel svet prižgane televizijske sprejemnike, oči se solzijo celo tistim, ki jih dogodki ne zadevajo, pa naj gre za žalost ali veselje.
Tako je bilo tudi ob smrti kraljice Elizabete II., ko smo spremljali pogrebno slovesnost, na kateri so imeli vsi udeleženci v rokah scenarij! Eden od komentatorjev pogreba je dejal, da sta poslovilna slovesnost in udeležba večja, kot je v resnici velika in močna Velika Britanija, in drugi, da je pogreb organizacijski zalogaj, primerljiv samo še z olimpijskimi igrami, a z zahtevnejšo organizacijo varnosti, saj so bili v Londonu domala vsi svetovni politični veljaki. Britanci se znajo poveličevati, a če se sam ne, te tudi drugi ne.
Spominjam se, ko sem bila pred več kot tremi desetletji nekoliko dlje tam, sem vedno znova spoznavala njihovo genialnost. Vsak kamen so znali pokazati turistom in o njem povedati zgodbo. Upokojeni oficirji so bili v značilnih uniformah turistični vodniki in nas navduševali z britansko zgodovino. Britanci znajo narediti šov! In to kakšen! Tak je bil pogreb kraljice.
In če samo pomislimo – klanjali so se kraljici, ki ni imela nobenih formalnih političnih pristojnosti. Pravzaprav še manj kot slovenski predsednik! On lahko izraža vsaj mnenja. A mora odpoklicati veleposlanika, če vlada tako odloči.
Zdaj si pa zamislimo, da je predsednik Miha Kordiš!? Glede na vtis, ki ga daje v javnosti, na podlagi njegovih izjav se poraja veliko vprašanj in pomislekov. Je proti kapitalizmu, prepričan, da je socializem alternativa, edina primerna za preživetje. Bi Kordiš pravočasno razpisal volitve? Bi razglasil zakone, ki bi jih sprejel parlament, a se osebno z njimi ne bi strinjal in brez predsednikovega podpisa ne veljajo? Bil bi vrhovni poveljnik vojske, v katero ne verjame? In če bi npr. volitve dobil Janez Janša ali nekdo, ki mu ni všeč in bi za vlado zbral 46 glasov, bi ga Kordiš sploh predlagal za mandatarja?
Bi Kordiš pravočasno razpisal volitve? Bi razglasil zakone, ki bi jih sprejel parlament, a se osebno z njimi ne bi strinjal in brez predsednikovega podpisa ne veljajo? Bil bi vrhovni poveljnik vojske, v katero ne verjame?
Predsednik republike večino stvari praviloma »mora« narediti, podpisati, četudi se z njimi ne strinja. Tak predsedniški sistem imamo, marsikje v Evropi imajo podobnega. In če bomo imeli predsednika, ki tega ne bo spoštoval? Obstaja sicer 109. člen ustave, po katerem ga je mogoče odpoklicati, če pri opravljanju svoje funkcije krši ustavo ali huje krši zakon; državni zbor ga lahko obtoži pred ustavnim sodiščem. Če dve tretjini sodnikov prepozna kršitve, mu lahko odvzame funkcijo!
Je kandidatura M. Kordiša za predsednika države odmik Levice od vlade in korak k opozicijski drži? Levica ima gotovo notranje probleme; vajeni so opozicijske drže, ki jo večina članstva in poslancev še vedno ohranja in jim je pisana na kožo; tisti, ki so v vladi, so v bistvu v težkem položaju. So zdaj nekako sklenili kompromis? Je to korak za dviganje priljubljenosti? Ali pa bodo predsedniške volitve merjenje moči znotraj Levice? Bo to spopad med Mescem in Kordišem?
Problem M. Kordiša je (za nas povprečneže, seveda), da ga težko sprejemamo kot resnega kandidata, za prvotno zamisel, da gredo na predsedniške volitve z vodjo poslanske skupine M. T. Vatovcem, pa se je zdelo, da želijo odgovoriti vsem tistim, ki jim očitajo, da niso resna stranka in da so »šovmeni«, ki radi delajo zdrahe. Seveda pa vse to ne pomeni, da Kordiš ne bo deležen podpore na volitvah. Na svoji prvi televizijski predstavitvi ni nič »afen guncal«, ampak čisto resno govoril. V vsakem primeru bodo predvolilna soočenja precej bolj pestra s Kordišem kot brez njega. Veliko možnosti za zmago pa ima M. Brglez, tudi glede na široko strankarsko podporo, če v soočenjih ne bo preveč zavozil …
Predsednik republike večino stvari praviloma »mora« narediti, podpisati, četudi se z njimi ne strinja. Tak predsedniški sistem imamo, marsikje v Evropi imajo podobnega. In če bomo imeli predsednika, ki tega ne bo spoštoval?
In ob vsem tem nas vlada obvešča, kje bomo kupovali najceneje. Dobrih deset evrov razlike med najdražjo in najcenejšo trgovino za enako košarico ni mačji kašelj, če to drži! Trgovci so, pričakovano, prepričani, da ne, da so vladne primerjalne košarice nerealne, o čemer pa govori tudi Breda Kutin, ki vodi zvezo potrošnikov. Bilo bi pa koristno, če bi primerjave s tujino vlada malo bolj domislila, sicer je bolje, da jih kar izpusti. Če prav razumem, pri zahodnih in severnih sosedih enake košarice stanejo približno toliko kot pri nas, morda so kakšen evro dražje, ponekod tudi cenejše. Seveda bi nas to lahko razveselilo, a nas prej spravlja v depresijo, ker je vlada pozabila namerno ali nenamerno povedati, kolikšne so razlike v povprečnih neto plačah. V Sloveniji je bila maja razlika dobrih 1297, v Avstriji nekaj več kot 2800, v Nemčiji prek 2700, v Italiji pa okoli 2000 evrov (po podatkih evropskega statističnega urada za leto 2021). Mimogrede, najvišja je v Švici, okoli 6000 evrov, na Hrvaškem pa 835 evrov, če vsaj to koga potolaži. Skratka imamo evropske cene in »pod/evropske plače«. Bojim se, da so trgovci bolj zviti od vlade in potrošnikov, zato se bo vse hujši draginji težko izogniti. V tistih državah (Srbija, Hrvaška), kjer so nekatere cene živil zamrznili, pa pač na policah »zamrznjenih« izdelkov ni več dovolj.
Ekonomisti pa tudi ne vidijo rešitve v vladnih ukrepih, v draginjskih dodatkih, nižanju DDV. Inflacija bo rasla, trdijo. Edini, ki poleg kritike tudi kaj predlaga, je ekonomist M. Tajnikar: dvig dohodkov, minimalne plače, pokojnin, dodatkov! Kdo pa ne bi bil za? Pa bi nas to rešilo? Znižalo inflacijo? Kaj pa fiskalni svet!? Kritizira. Že zdaj pravi, da je vlada preveč razsipna, da preveč troši. Poslušanje precej kontradiktornih izjav, rešitev, kritik, pohval – vse to je prava zmeda – kaže na dokaj začarani krog in bojim se, da se nam nič dobrega ne piše! Vsakega »priboljška« pa smo seveda veseli, dobro je tudi, da je vlada povečala pomoč gospodarstvu.