Izvršilni odbor SLS je v torek sklenil, da stranka do prihodnjih parlamentarnih volitev vso energijo vloži v konsolidacijo in krepitev lokalne mreže, je za STA dejal predsednik Marko Balažic. Člani izvršilnega odbora so se sicer pogovorili tudi z nosilcem liste na evropskih volitvah Petrom Gregorčičem in ga povabili k včlanitvi v stranko.

Slovenska ljudska stranka je kot Trnuljčica, ki jo že deset let poskušajo obuditi od mrtvih. Stranke ni uspelo vrniti v parlament ne Francu Bogoviču, ne Marku Zidanšku in tudi ne Marjanu Podobniku, ki se je oktobra 2018 vrnil na politično prizorišče.

Primož Jelševar, član izvršilnega odbora SLS, o nesprejemljivem početju Petra Gregorčiča, ki je politični kapital iz evropskih volitev usmeril v ustvarjanje razdora v SLS

»Srce me boli, ko vidim, kaj se danes dogaja v SLS. Tega si Ivan Oman ni želel,« pravi v pogovoru član izvršnega odbora stranke Primož Jelševar. Obžaluje, da je Peter Gregorčič v trenutku, ko je bila kampanje za evropske volitve konec in so bili znani volilni izidi, volilni kapital usmeril v ustvarjanje razdora v stranki. Zaradi neresnic Bojana Požarja, ki so preverljive, je odvetniški pisarni podjetja JE & GR, kjer je prokurist, naročil naj vloži kazensko ovadbo.

Ankete še vedno kažejo, da bo morebitna Logarjeva stranka največ volivcev jemala SDS in NSI, toda po volitvah Logar ne bo imel druge možnosti, kot da podpre četrto Janševo vlado.

Saj ni res, pa je! Janez Janša ne nasprotuje kandidaturi Tomaža Vesela za komisarja. Dan pred sejo državnozborskega odbora za zadeve EU je nekdanjega predsednika računskega sodišča največja opozicijska stranka gostila v svojih prostorih na Trstenjakovi, kjer jim je predstavil svojo kandidaturo. Ozračje je bilo neverjetno prijateljsko.

»Odlična družba Petra Gregorčiča, Andreja Graha Whatmougha, Vesne Zadravec in drugih,« je na obisku v Novem mestu uživala v dolenjsko-tajskih dobrotah, se je pohvalil »čudežni deček« zasebnega šolstva Borut Rončević.

»Pomemben del volilnega kapitala SLS je žal že potrošen, postavlja se vprašanje, kako naprej. Verjamem, da si ga zastavlja tudi zdajšnji predsednik SLS, pa tudi nosilec evropske liste in mnogi drugi,« razmišlja v pogovoru nekdanji predsednik SLS Marjan Podobnik.

Velikokrat se nam zdi, tudi pišemo, beremo, poslušamo, se čudimo – le kje smo našli politike, ki krojijo naše življenje in delo?

Če vsaj v teh vročih poletnih tednih med koalicijskimi partnericami vlada sožitje, pa je nekaj več nestabilnosti v opoziciji. Za SDS smo se že navadili, da telenovela Logar gre po svoje traja in traja, pa se nič ne zgodi, v Novi Sloveniji se očitno pripravljajo samo še na naslednji kongres.

Tisti na oblasti se še kar tolažijo, da sta še dve leti do volitev in da se v drugem polčasu lahko še marsikaj zgodi. Onim drugim v opoziciji pa so rezultati volitev v Evropski parlament dali krila in so že začeli z evidentiranjem kandidatov za državnozborske volitve.

Prejeli smo anonimko o burnem dogajanju na sinočnjem glavnem odboru SLS, kjer so nekateri nekdanji člani SDS želeli izsiliti izredni volilni kongres, da bi na mesto predsednika stranke ustoličili Petra Gregorčiča, nosilca evropske liste SLS.

Po izidih volitev v Evropski parlament ni več bistveno vprašanje, ali sta Anže Logar in Janez Janša dogovorjena. Dober rezultat, ki ga je dosegel nosilec liste SLS Peter Gregorčič, je bil najboljši test, da je prostor tudi za novo sredinsko, urbano, liberalno stranko, ne da bi se na prihodnjih volitvah v državni zbor ogrozila relativna zmaga SDS.

Na ponedeljkovi seji sveta NSI so razpravljali o rezultatu evropskih volitev, na katerih je bil za evropskega poslanca izvoljen njihov prvak Matej Tonin, toda sama stranka je doživela zelo slab rezultat.

Janez Pogorelec, član izvršilnega odbora NSI

Na Reporterju smo pri pregledovanju kandidatnih list za evropske volitve opazili nekonsistentnost glede navajanja stopnje izobrazbe. Kandidati z magisterijem imajo v več primerih navedeno višjo stopnjo kot doktorji znanosti; v drugih primerih univerzitetni diplomanti navajajo višjo stopnjo kot magistri ali enako stopnjo kot doktorji znanosti. Gre za zavajanje, nevednost kandidatov ali kaj tretjega?

Tokratne volitve medijsko potekajo pravzaprav še bolj odmevno kot zadnje parlamentarne; kandidati nas bombardirajo z vseh strani. Večinoma je bilo tako, da smo »spoznali« predvsem tiste, ki so bili nosilci list, druge pa smo zasledili na seznamih strank, njihovih spletnih straneh, predvsem pa na terenu ali šele na glasovnicah.

Na petkovi prireditvi v Metliki so posredovali policisti, saj je 20-letni moški udaril moškega, nato pa v bližini prevračal kontejnerje za smeti in motil javni red in mir. Nasilnež je napadel nosilca liste SLS za evropske volitve Petra Gregorčiča, so na omrežju X zapisali v SLS, kjer dejanje najostreje obsojajo.

»Predsedniku osamosvojitvene vlade in krščanskemu demokratu Lojzetu Peterletu se iskreno zahvaljujem za podporo. V Bruslju velja vsak glas. Sploh če sledi ambiciji, da nekaj stori v dobro človeka,« se je na omrežju X zahvalil prvak SLS Marko Balažic.

Udeležba na junijskih volitvah v Evropski parlament naj bi bila višja zaradi geopolitičnih varnostnih groženj, ocenjujejo analitiki. Grožnja iz Moskve, vojna v Ukrajini in kibernetski napadi ruskih hekerjev, ki so moderna oblika Putinove vojske, naj bi na volišča po evropskih državah pognale tudi lepo število tistih, ki se jih drugače ne bi udeležili. Z višjo udeležbo bi lahko prišlo do kontra učinka, kot ga načrtujejo v Kremlju, ki že vrsto let po številnih evropskih državah (finančno) podpirajo politične populiste, ki razbijajo EU, da bi na koncu več glasov prejele zmerne, sredinske stranke.