Janša ostaja trdno v sedlu, to moramo priznati, in to je slabo znamenje za naprej, saj imamo še vedno pat položaj, ko je Janša najmočnejši na desni, a prežene sredino na levo in desna sredina zaradi njega ne more več zmagati na državnozborskih volitvah. Seštevek levih glasov namreč še vedno močno presega seštevek desnih in z njim nikoli ne bo drugače. Janši je, poleg prepričljive zmage na volitvah, skoraj uspel tudi njegov drugi, zanj morda celo veliko pomembnejši načrt od zmage na volitvah, namreč to, da bi v Evropskem parlamentu s svojo SDS ostal edini slovenski predstavnik z desne.
To me močno spominja na leto 2000, ko je to skušal doseči z večinskim sistemom tudi na drzavnozborskih volitvah.. Tudi recept za to, kako naj se desna sredina temu upre je še vedno isti: združevanje in sodelovanje! Gregorčič, ki je, o tem naj nihče ne dvomi, eksponent SDSa v SLSu, z SLSom ima približno toliko kot dirkalni konj s kravo mlekarico (kar je mišljeno kot kompliment, da ne bo nesporazuma, odličen je bil v nastopih!), je naredil dober rezultat, a tudi stal desno sredino enega mandata in 2/3 zmage na teh volitvah, kar je previsoka cena za desne zdrahe!
Na našo srečo mu ni uspelo, le malo je namreč zmanjkalo Svobodi, da bi prišla do tretjega mandata in bi pred vrati ostal tako Gregorčič kot NSi, Janša pa bi v tem primeru res slavil. Ne imejte nobenega dvoma, da je njegov cilj prav to, popolna polarizacija političnega prostora!
Janši so popolno polarizacijo preprečile leve stranke, ki niso prišle do mandatov in so levici v globalu prinesle 14 odstotnih točk izgubljenih glasov, Gregorčič pa je desnico stal "le" 7 odstotnih točk. Teh 7 odstotnih točk več izgubljenih glasov levice je Svobodi vzelo tretji mandat!
Če smo na prejšnjih volitvah lahko govorili o levih strankah, ki jim ni uspel preboj v parlament, da so to stranke, ki so "padle za Svobodo", lahko na teh volitvah rečemo, da so te stranke tokrat "padle za NSi", za krščansko demokracijo.
