Me je že kar skrbelo, da prihaja medijski dolgčas, da se ne bomo imeli nad čim razburjati, ko na vrhu vlade ni več J. Janše. Koga pa bomo kritizirali? Kdo nam bo paral živce?

Janez Janša odhaja, Robert Golob prihaja. Poskusi, da bi zmagovalcu zadnjih volitev zamaknili in otežili prevzem izvršilne veje oblasti, niso bili uspešni. Petnajsta slovenska vlada začenja z delom. Pričakovanja so velika, a časi, v katerih živimo, so zaradi energetske in prehranske draginje težki in so velik izziv za kogarkoli, ki bi bil trenutno na oblasti.

Če bo šlo tako naprej, bo poražena SDS vložila še referendum o tem, ali lahko zmagovalec volitev Gibanje Svoboda v svoje vrste priključi tudi na volitvah poraženi LMŠ in SAB.

Verjetno nisem edini, ki pospravljam stare časopis in ugledam kakšno misel, ob kateri se pospravljanje ustavi. Ko še ni bilo Roberta Goloba, lani septembra, je režiser dramatizacije Jančarjevega romana To noč sem jo videl zapisal: »Danes nihče ne mara svobode, zato bi jo Veronika Zarnik odnesla še slabše kot v svojem času.«

V SDS nekateri na skrivaj razmišljajo, da bi svojega prvaka Janeza Janšo poslali v Bruselj in nato ustoličili Anžeta Logarja, vendar gre bolj za sanje brez realne podlage. Dolgoletni vladar stranke se ne bo kar tako umaknil, za sabo ima vojsko zvestih »vernikov«.

Dr. Miha Brejc, nekdanji podpredsednik državnega zbora in evropski poslanec, upa, da se bodo razmere po volitvah vendarle normalizirale in strasti umirile. Pozdravlja utrditev dveh močnih političnih sil, ki bi tekmovali na volitvah – tudi drugod je podobno.

Po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica državnega zbora se je pred vložiščem nabrala gneča. Strokovni sodelavci SDS, NSI in Gibanja Svoboda so medsebojno tekmovali, kdo bo prvi vložil predloge za spremembo zakonov.

V SDS in NSi so takoj po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov. SDS jih je vložila okoli 30, med drugim predlog sprememb zakonov o medijih, o RTVS in o STA, pa tudi o tožilstvu in odvetništvu. Začasni vodja poslancev SDS Danijel Krivec zatrjuje, da gre predvsem za "manjše popravke".

Razplet, kakršen se je začel po slabi polovici mandata z odstopom Šarca, se ob zdajšnjem razmerju moči – 14 poslancev manj ima SDS od zmagovitega Gibanja Svoboda (GS) – ne more zgoditi. Res imata SDS in Nova Slovenija celo 35 poslancev, nimata pa od kod za sestavo vlade pridobiti kar enajst poslancev, kot lepo pravi dr. Granda: SDS in NSI sta volilni izid izboljšali, toda tega zadovoljstva nimata s kom deliti.

Politična polarizacija in medsebojno sovraštvo med glavnimi političnimi akterji sta v Sloveniji naredila tako globok prepad, da se je ob zadnjih volitvah pojavilo celo vprašanje, ali bo poražena stran sploh priznala rezultat volitev. Janez Janša jih tokrat je, čeprav s stisnjenimi zobmi. Vendarle ni sledil svojemu političnemu vzorniku Donaldu Trumpu, ki še naprej širi laži o volilni prevari in ne priznava zmage Joeja Bidna.

Rezultati volitev pomenijo poraz za tako rekoč celoten aktualni sklic državnega zbora. Če stranka, ustanovljena le nekaj mesecev pred volitvami, dobi skoraj polovico mandatov, tega ne moremo razumeti drugače kot nezaupnico strankarski strukturi. Volitve 2022 so izgubile tako stranke vladne koalicije, ker odhajajo v opozicijo, še posebej pa stranke opozicije, zbrane v KUL.

Zmagovalec letošnjih volitev Gibanje Svoboda je prepričalo več volivcev kot vse vladne stranke skupaj, dobilo pa je tudi največ poslanskih mest v slovenski zgodovini.

Pred volitvami so mediji poročali, kako je kmetijski minister Jože Podgoršek januarja »pozabil« plačati račun za bivanje v luksuznem hotelu v Bohinju v višini 800 evrov, nato se je izkazalo, da ga je v dogovoru z njim plačalo podjetje KŽK, s katerim je kmetijsko ministrstvo v sodnem sporu zaradi najetih kmetijskih zemljišč v lasti državi.

Manjše število strank v državnem zboru je strankam, ki so (ostale) v parlamentu, omogočilo doseči več mandatov.

Državna volilna komisija (DVK) je k delnemu izidu volitev dodala glasove, ki so jih volivci oddali na 21 diplomatsko-konzularnih predstavništvih Slovenije v tujini. Oddanih je bilo 4680 glasovnic, od tega 68 neveljavnih. Izide glasovanja na preostalih devetih veleposlaništvih bo DVK ugotavljala predvidoma v torek.

Čeprav se Marjanu Šarcu in njegovi stranki ni uspelo uvrstiti v državni zbor, pa je v svojem domačem volilnem okraju Kamnik vendarle premagal prvaka NSI Mateja Tonina, ki pa je izvoljen za poslanca.

Na nedeljskih volitvah se je v DZ uvrstilo pet strank, relativna zmagovalka Gibanje Svoboda pa za dosego večine potrebuje le eno stranko. Novinarja Tanja Starič in Silvester Šurla se strinjata, da malo strank v koaliciji pomeni, da je ta lahko bolj trdna, malo strank v parlamentu pa ustvarja pregledno politično prizorišče.

V aktualnih vladnih strankah SDS in NSi, ki se bosta po nedeljskih volitvah očitno selili v opozicijo, so včeraj že potekali sestanki organov strank. Popoldne sta se namreč sestala izvršilna odbora strank, so za STA potrdili v SDS in NSi.

Predsednik Gibanja Svoboda Robert Golob je z dobljenimi rekordnimi 41 mandati deklasiral največjega konkurenta zdajšnjega predsednika vlade in predsednika SDS Janeza Janšo, pa tudi svoje »naravne zaveznice« v Koaliciji ustavnega loka. Volilna udeležba je bila visoka – blizu 70 odstotkov.

Podpredsednik NSi Janez Cigler Kralj se je v prvem komentarju rezultatov vzporednih volitev, ki stranki napoveduje osem poslanskih mandatov, zahvalil vsem, ki so oddali glas za NSi. "To je veliko zaupanje, ki ga bomo upravičili," je napovedal. Pozdravil je tudi visoko volilno udeležbo, ki po njegovih besedah daje legitimnost njihovim mandatom.