Torej stodnevnega opozicijskega miru, v katerem naj bi nova vlada zadihala s polnimi pljuči, ni videti. Pa čeravno vlada sploh še ni ustoličena in pravzaprav vse niti vodenja države še vedno upravlja tretja Janševa, ki ravna kot ranjena zver, čeravno ji tudi v opoziciji ne bo nič hudega, saj bo lahko mirno pozabila na vse tiste parole, s katerimi se tako rada ponaša.
Vlada sploh še ni ustoličena in pravzaprav vse niti vodenja države še vedno upravlja tretja Janševa, ki ravna kot ranjena zver.
Recimo: Za Slovenijo, Gradimo za vas in podobne promocijske »fore«, ki jim v resnici verjame in nasede le majhen delež državljanov Slovenije. Kajti če bi jim za kaj šlo, sploh pa za Slovenijo, bi se vsaj začasno potuhnili, si zlizali povolilne rane in tudi nam vsem namenili nekaj miru. Ne le nastajajoči vladni koaliciji.
Upam, da tovrstnim manevrom kimajoče (kimajoče Janši) stranke ne bo v opoziciji podlegla druga opozicijska stranka NSI, ki bi lahko osvobojena primeža oblasti v opoziciji pokazala in dokazala, da je vse kaj drugega kot njen veliki brat na skrajni desnici. Ravno v razdiralnosti poražene in očitno povsem potolčene SDS mora najti ključ, kako se najhitreje spet preobraziti v tisto, kar se je v času Ljudmile Novak že pokazalo. Zdaj ima po nekaj spodrsljajih tako priložnost njen naslednik na vrhu NSI Matej Tonin.
Že to, da v tej stranki redno prihaja do zamenjav v vodstvu, je znak, da vseeno demokracijo jemljejo bolj resno kot v drugi stranki, kjer s svojim predsednikom ravnajo podobno, kot so nekoč v partiji s Titom. Ko so rekli, tudi po Titu Tito in ko so bili okrog njega zbrani le tisti, ki niso znali ali smeli delati drugega kot kimati. Kam nas je to pripeljalo, je naši generaciji 50 plus dobro poznano.
Na srečo se kaj takega pri nas na zadnjih volitvah ni zgodilo. Volivci so dali priložnost drugemu, žal pa se s tem nikakor noče sprijazniti tisti, ki so mu pokazali rdeči karton. Zato verjetno ni čudno, da je tudi iz njihovih vrst, resda od tistih njenih članov, ki nimajo večjega vpliva, slišati vse glasnejše negodovanje, da je čas, da se njihova stranka počasi zahvali svojemu dolgoletnemu predsedniku in najde drugega, ki bo iz drugačnega testa.
Ki bo vedel, kaj je poraz, se z njim sprijaznil, ki bo dejansko delal za Slovenijo in ne omenjeni slogan uporabljal le za obcestne plakate. Ki bo v desnico prinesel nekaj več kulture, dostojnosti in se malo manj ukvarjal z drugimi. Predvsem pa da se bo znal pogledati v ogledalo in se soočiti z resnično podobo in ne tako, kot mu jo nastavljajo kimavci.
Morebiti pa je na pravi poti NSI, ki bo imela v opoziciji čas, da si tudi sama zaceli rane in morebiti najde pot do zmage na naslednjih volitvah, ko bo lahko ravno njej dano, da sestavi vlado. Vlado brez radikalne levice in brez radikalne desnice.
Medtem pa naj na skrajni desnici pridno vlagajo pobude za referendume. Iz referenduma v referendum bodo ostali bolj osamljeni. Kar je nenazadnje tudi edino prav.