Revija Reporter
Slovenija

Šurla: Sedem odstotkov za NSi je pirova zmaga

STA
8 1.543

26. apr. 2022 8:18 Osveženo: 8:25 / 26. 4. 2022

Deli na:

Matej Tonin in NSi slavijo 6,85 odstotka na volitvah v DZ.

Bobo

Na nedeljskih volitvah se je v DZ uvrstilo pet strank, relativna zmagovalka Gibanje Svoboda pa za dosego večine potrebuje le eno stranko. Novinarja Tanja Starič in Silvester Šurla se strinjata, da malo strank v koaliciji pomeni, da je ta lahko bolj trdna, malo strank v parlamentu pa ustvarja pregledno politično prizorišče.

Novinarka Televizije Slovenija Tanja Starič je za STA povedala, da bo vlada Roberta Goloba zaradi rekordnega števila mandatov lažje vlekla poteze. "Spomnimo se prejšnjega mandata in agonijo dveh manjšinskih vlad, ko je bilo treba preštevati vsak glas posebej. To se vsaj v prvi fazi zdaj novi vlade ne bo zgodilo," meni. Slabost vidi v tem, da v DZ prihajajo politični novinci, ki "verjetno ne poznajo zelo dobro vseh detajlov, poslovnikov in parlamentarnih procedur", po drugi strani pa bo opozicija v svoji vlogi zelo izkušena.

Odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla pa meni, da bo koalicija z manj strankami in med njimi eno, ki je dominantna in z izrazito podporo, bolj trdna, kot če bi bile v koalicije po moči enakovredne stranke.

Stranka, ki zastopa upokojence se tokrat ni uvrstila v parlament. Novinarja menita, da so se njihovi glasovi razpršili med vse stranke, največ pa so jih po njunih besedah dobili v Gibanju Svoboda, SDS, SAB in Naša dežela. Oba sta opozorila, da se je to dogajalo tudi v preteklosti, upokojenci namreč nikoli niso volili le stranke DeSUS.

V državni zbor se ni uvrstila nobena interesna stranka. Staričeva meni, da te stranke niti niso imele možnosti. "To je bil predvsem spopad med strankami, ki so zagovarjale sedanje stanje, se pravi, vladne stranke, ki so se potegovale še za en mandat, in med strankami, ki so temu nasprotovale," je povedala.

Po njenih besedah so bile specializirane teme v tem spopadu spregledane, manjše stranke pa so izpadle tudi zaradi našega volilnega sistema, saj ob visoki volilni udeležbi težko dosežejo 4-odstotni prag. Šurla pa je za STA dejal, da so se glasovi volivcev, ki bi sicer glasovali za "one issue" stranke, skoncentrirali pri največjih strankah na obeh straneh, torej pri Gibanju Svoboda in SDS.

Manj glasov od pričakovanj so dobile tudi stranke koalicije KUL. Šurla je dejal, da so te stranke po eni strani žrtve taktičnega glasovanja proti predsedniku vlade Janezu Janši, po drugi strani pa so jim volivci zamerili "to, da je prišlo do nesoglasij v koaliciji, ki so jo sestavljali prvi dve leti mandata, da je ta koalicija zaradi trenj in spopadov razpadla in da so na nek način s tem prepustili oblast Janezu Janši".

Tanja Starič pa meni, da je rezultat tudi posledica splošnega nezaupanja v politiko, ki ga spremljamo že najmanj deset let, da so v prednosti tiste stranke, ki volivcev še niso razočarale. "Volivci so dali sporočilo vsem strankam, ki so bile doslej parlamentarne, da si želijo nov obraz oziroma spremembe," je povedala. Razlike med strankami pa so se zabrisale tudi zaradi predvolilnih zavezništev.

Stranka NSi je v nedeljo dobila manjši delež glasov kot pred štirimi leti. Silvester Šurla meni, da je njena največja težava, da je v senci SDS. Stranka si je že leta 2018, ko je predsedniško mesto zasedel Matej Tonin, na volitvah želela doseči deset odstotkov vseh glasov, kar jim ni uspelo ne takrat ne v nedeljo. Dosegla je sedem odstotkov, "kar je bolj pirova zmaga oziroma slaba tolažba za stranko". "Zdaj stranka odhaja v opozicijo, ker je imela v zadnji vladi Janeza Janše podrejeno vlogo in v tej koaliciji ni bila glas razuma. Pri večini projektov se je strinjala z Janševo SDS ali pa bila tiho pri tistih najbolj spornih zadevah, ki jih je SDS izvajala," je dejal Šurla.

Staričeva pa meni, da je NSi dosegla dober rezultat, "ker vsaj po anketah ni zasedala tretjega mesta, napovedovali so ji celo nižji rezultat, tako da je v bistvu za las celo presegla pričakovanja, ki pa niso bila visoka". Tudi po njenem mnenju so se volivci odločali za zmagovalce, torej tisti, ki so glasovali za vlado, so dali glas SDS, tisti, ki so glasovali proti vladi, pa Gibanju Svoboda.

Na slabši Janšev izid v volilnem okraju Grosuplje, ki je po delnih neuradnih rezultatih dobil 113 glasov več kot kandidatka Gibanja Svoboda, je po mnenju Šurle vplivala afera šefa volilnega štaba SDS in predsednika občinske uprave Dušana Hočevarja, ki je bil obtožen spolnega nadlegovanja. Staričeva pa meni, da so volivci, ki so volili Gibanje Svoboda, volili predvsem stranko, in ne toliko posamična imena.