Zaradi predvolilne polarizacije in taktičnega glasovanja sta oslabeli SD in Levica, ki je skoraj odletela iz parlamenta, po drugi strani pa je NSI uspela obdržati volilno podporo. LMŠ in SAB sta »padli za Svobodo«, lista Povežimo Slovenijo pa je propadla zaradi Naše dežele.
Po dvajsetih letih smo imeli tudi rekordno volilno udeležbo, saj se je volitev udeležilo več kot 70 odstotkov volilnih upravičencev oziroma 1.193.641. Tako visoko volilno udeležbo smo nazadnje imeli leta 2000, po številu volivcev pa se jih je več udeležilo volitev le leta 1992.
Gibanje Svoboda je prejelo več glasov kot vse vladne stranke skupaj. SDS in NSI bosta imeli v državnem zboru skupno 35 poslancev, Svoboda 41. Na volitvah sta SDS in NSI skupno dosegli 30,39 odstotka glasov, Svoboda 34,50 odstotka.
Če k SDS in NSI prištejemo tudi Povežimo Slovenijo, pod katere okrilje so se skrili poslanci, ministri in državni sekretarji stranke Konkretno ter še nekateri drugi funkcionarji pridruženih strank, potem so vladne liste prepričale malo manj kot 400 tisoč volivcev oziroma 33,8 odstotka glasov.
Po drugi strani pa je Gibanje Svoboda skupaj s štirimi strankami KUL prepričalo več kot 600 tisoč volivcev, kar je skoraj 52 odstotkov. Pred štirimi leti je šest strank (LMŠ, SD, SMC, Levica, SAB in Desus), ki so volivcem obljubile, da ne bodo šle v koalicijo z Janšo (dve med njimi sta obljubo po poldrugem letu prelomili), dosegle 460.131 glasov oziroma 51,65 odstotka. Dobile so 52 poslancev, zdaj jih imajo Gibanje Svoboda, SD in Levica skupaj 53.
Pišemo tudi o tem, kako so slabo so se odrezali župani na listi Povežimo Slovenije in katerim županom se bo vendarle uspelo prebiti v državni zbor ter kako uspešni so bili strankarski prvaki.
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24
