NSi danes obeležuje 22. obletnico delovanja, ob čemer so ponosni, da udejanjajo idejo krščanske demokracije, jo poskušajo živeti in delati dobro za ljudi, je na novinarski konferenci dejala podpredsednica NSi Vida Čadonič Špelič. O kandidatu za predsednika republike znotraj stranke še tečejo pogovori, prav tako o podpori referendumskim pobudam SDS.

Matej Tonin, predsednik NSi

Dr. Janez Pogorelec, član izvršilnega odbora NSI, pravi: "Po naslednjih volitvah bo treba priti v vlado."

Ljudmila Novak se še ni odločila, ali bo kandidirala za predsednico države. Referendumov o zakonu in vladi in o RTV Slovenija ne podpira.

V NSI so razočarani, ker jih niso povabili v vlado. V opoziciji imajo spet priložnost, da se oddaljijo od SDS. Med drugim s podporo Ljudmili Novak kot kandidatki za predsednico države.

Nova Slovenija se v opoziciji želi čim bolj odlepiti od Janeza Janše, saj se bo le tako lahko pridružila naslednji levosredinski vladi.

V NSi bodo čez poletje našli kandidata "oziroma se odločili, koga podpreti na predsedniških volitvah", je včeraj dejal vodja poslancev Janez Cigler Kralj. Po njegovih besedah bodo pretehtali vse možnosti in nato sporočili svojo odločitev. NSi se je namreč na vsake volitve do zdaj pripravila resno in realno, je še poudaril.

Nekdanji minister za obrambo in predsednik NSi Matej Tonin po slovesu od ministrskega položaja ni dolgo čakal z novo zaposlitvijo. Minuli konec tedna je bil natakar na gasilski veselici PGD Zgornji Tuhinj.

Me je že kar skrbelo, da prihaja medijski dolgčas, da se ne bomo imeli nad čim razburjati, ko na vrhu vlade ni več J. Janše. Koga pa bomo kritizirali? Kdo nam bo paral živce?

Janez Janša odhaja, Robert Golob prihaja. Poskusi, da bi zmagovalcu zadnjih volitev zamaknili in otežili prevzem izvršilne veje oblasti, niso bili uspešni. Petnajsta slovenska vlada začenja z delom. Pričakovanja so velika, a časi, v katerih živimo, so zaradi energetske in prehranske draginje težki in so velik izziv za kogarkoli, ki bi bil trenutno na oblasti.

Če bo šlo tako naprej, bo poražena SDS vložila še referendum o tem, ali lahko zmagovalec volitev Gibanje Svoboda v svoje vrste priključi tudi na volitvah poraženi LMŠ in SAB.

Verjetno nisem edini, ki pospravljam stare časopis in ugledam kakšno misel, ob kateri se pospravljanje ustavi. Ko še ni bilo Roberta Goloba, lani septembra, je režiser dramatizacije Jančarjevega romana To noč sem jo videl zapisal: »Danes nihče ne mara svobode, zato bi jo Veronika Zarnik odnesla še slabše kot v svojem času.«

V SDS nekateri na skrivaj razmišljajo, da bi svojega prvaka Janeza Janšo poslali v Bruselj in nato ustoličili Anžeta Logarja, vendar gre bolj za sanje brez realne podlage. Dolgoletni vladar stranke se ne bo kar tako umaknil, za sabo ima vojsko zvestih »vernikov«.

Dr. Miha Brejc, nekdanji podpredsednik državnega zbora in evropski poslanec, upa, da se bodo razmere po volitvah vendarle normalizirale in strasti umirile. Pozdravlja utrditev dveh močnih političnih sil, ki bi tekmovali na volitvah – tudi drugod je podobno.

Po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica državnega zbora se je pred vložiščem nabrala gneča. Strokovni sodelavci SDS, NSI in Gibanja Svoboda so medsebojno tekmovali, kdo bo prvi vložil predloge za spremembo zakonov.

V SDS in NSi so takoj po potrditvi poslanskih mandatov novega sklica DZ v parlamentarni postopek vložili več predlogov zakonov. SDS jih je vložila okoli 30, med drugim predlog sprememb zakonov o medijih, o RTVS in o STA, pa tudi o tožilstvu in odvetništvu. Začasni vodja poslancev SDS Danijel Krivec zatrjuje, da gre predvsem za "manjše popravke".

Razplet, kakršen se je začel po slabi polovici mandata z odstopom Šarca, se ob zdajšnjem razmerju moči – 14 poslancev manj ima SDS od zmagovitega Gibanja Svoboda (GS) – ne more zgoditi. Res imata SDS in Nova Slovenija celo 35 poslancev, nimata pa od kod za sestavo vlade pridobiti kar enajst poslancev, kot lepo pravi dr. Granda: SDS in NSI sta volilni izid izboljšali, toda tega zadovoljstva nimata s kom deliti.

Politična polarizacija in medsebojno sovraštvo med glavnimi političnimi akterji sta v Sloveniji naredila tako globok prepad, da se je ob zadnjih volitvah pojavilo celo vprašanje, ali bo poražena stran sploh priznala rezultat volitev. Janez Janša jih tokrat je, čeprav s stisnjenimi zobmi. Vendarle ni sledil svojemu političnemu vzorniku Donaldu Trumpu, ki še naprej širi laži o volilni prevari in ne priznava zmage Joeja Bidna.

Rezultati volitev pomenijo poraz za tako rekoč celoten aktualni sklic državnega zbora. Če stranka, ustanovljena le nekaj mesecev pred volitvami, dobi skoraj polovico mandatov, tega ne moremo razumeti drugače kot nezaupnico strankarski strukturi. Volitve 2022 so izgubile tako stranke vladne koalicije, ker odhajajo v opozicijo, še posebej pa stranke opozicije, zbrane v KUL.

Zmagovalec letošnjih volitev Gibanje Svoboda je prepričalo več volivcev kot vse vladne stranke skupaj, dobilo pa je tudi največ poslanskih mest v slovenski zgodovini.