Na kongresu NSI v Polzeli je bil za novega predsednika stranke prepričljivo izvoljen Jernej Vrtovec, ki je s kar 294 glasovi podpore premagal svojega protikandidata Antona Hareja, ta je prepričal 48 delegatov.
Kongres NSi je na današnjem volilnem kongresu na Polzeli na čelo stranke izvolil dosedanjega podpredsednika in poslanca Jerneja Vrtovca. Podprlo ga je 294 delegatov, njegovega protikandidata Antona Hareja pa 48 delegatov. Štiri glasovnice so bile neveljavne.
Razkrivamo podrobnosti osnutka poročila preiskovalne komisije DZ o obvodnem financiranju stranke Nova Slovenija (NSI), ki so jih na TV Slovenija zamolčali. Med podjetji, ki so z denarjem zalagala strankin Inštitut Janeza Evangelista Kreka (IJEK) je bilo namreč tudi podjetje GEN-I – to je IJEK nakazalo 10 tisoč evrov v letu 2021, ko se je zatresel stolček tedanjega šefa GEN-I Roberta Goloba.
Kandidat za predsednika NSi Anton Harej pri viziji stranke stavi na več demokracije in posluha za teren, poudarek na osamosvojitveni vojni ter predvolilno koalicijo sorodnih strank po vzoru Demosa. Ta je ključna razlika s protikandidatom Jernejem Vrtovcem, meni. O možnosti za uspeh pravi, da bosta kandidata na kongresu "igrala do zadnje minute".
Korupcija v Sloveniji je grozljiva. To so besede enega najuspešnejših slovenskih podjetnikov – Igorja Akrapoviča, izrečene v Mastercard podkastu navdiha z Borutom Pahorjem. Akrapovič je na svojem primeru razložil svoje slabe izkušnje s pretirano slovensko birokracijo, »o korupciji pa najraje sploh ne bi govoril, ker je pri nas grozljiva …«.
V NSi in SDS so med razlogi za interpelacijo ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca izpostavili "katastrofalne razmere na področju dolgotrajne oskrbe". "Nimamo ključnih postavk za izvajanje dolgotrajne oskrbe, imamo pa pravočasen začetek pobiranja prispevka," so poudarili. Opozorili so še na neuresničene obljube pri stanovanjski politiki. Minister za solidarno prihodnost je očitke iz interpelacije, ki sta jo vložili SDS in NSi, označil za neosnovane. Interpelacije ne razume kot napada nanj, ampak kot napad na javno in dostopno dolgotrajno oskrbo in stanovanjsko politiko. "Prvič so v ospredju ljudje, ne kapital," je o svojem delu v izjavi za medije poudaril Maljevac.
Preko inštituta Janeza Evangelista Kreka je potekalo obvodno financiranje NSi, tako da so podjetja, ki so na razpisih prejela sredstva za državne posle, donacije namenjala inštitutu, od tam pa se je denar stekal na račune sodelavcev NSi, je po poročanju Žurnala24 ugotovila preiskovalna komisija DZ o financiranju strank. NSi vse očitke zavrača.
Včerajšnjega srečanja članov prijateljev in podpornikov NSI se je presenetljivo udeležil tudi njen ustanovitelj in dolgoletni evropski poslanec Lojze Peterle, ki naj bi obljubil vrnitev v stranko. Njegove vrnitve se veselita tudi oba kandidata za predsednika stranke, Jernej Vrtovec in Anton Harej. Kdo od njiju uživa podporo prvaka SDS Janeza Janše?
Koalicijski člani Knovsa zahtevajo nujno sejo komisije, na kateri pričakujejo pojasnila o sumu zlorabe komisije v aferi Dars "z namenom pritiska na delo policije ter parcialnih interesov NSi". Pričakujejo, da bo predsednik Knovsa Janez Žakelj (NSi) čim prej sklical sejo. Obenem pa ga pozivajo, naj resno razmisli o odstopu z mesta na čelu Knovsa.
V zvezi z nakupom helikopterjev za nujno medicinsko pomoč (HNMP) v NSi napovedujejo obravnavo na parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ. Poslanska skupina SDS pa je danes vložila zahtevo za sklic skupne nujne seje odborov DZ za notranje zadeve in za zdravstvo. V SD pa pozdravljajo odločitev za revizijo postopka javnega naročila.
Slovenske politične stranke se dobesedno kopajo v javnem denarju. Letos je za njihovo delovanje državni zbor namenil skoraj 5,6 milijona evrov, še dodatnih 2,8 milijona evrov pa stranke oziroma poslanske skupine prejmejo za strokovno pomoč. Iz državnega proračuna gre za delovanje strank skupno skoraj 8,4 milijona evrov, poleg tega se stranke napajajo tudi iz proračunov občin, kjer imajo svoje svetnike. Največ sredstev iz javnih financ prejmeta Svoboda in SDS, ki sta lani prejeli tri oziroma dva milijona evrov.
Golob brani oblast, Janša jo spet naskakuje. Nova izzivalca na obeh straneh političnega pola – Logar na desni in Prebilič na levi – bosta nastopila le v stranskih vlogah.
Si bomo Urško Klakočar Zupančič bolj zapomnili po verbalnih izpadih v parlamentu ali po njeni poletni romanci? Bo Novi Sloveniji pognal veter v jadra Jernej Vrtovec, ki želi postati predsednik stranke? O teh in drugih temah v novi epizodi Reporter podkasta razpravljata odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla in Ljerka Bizilj, nekdanja novinarka, urednica in tudi direktorica TV Slovenija.
Poslanec in podpredsednik NSI Jernej Vrtovec je ob 25-letnici stranke napovedal svojo kandidaturo za predsednika stranke na kongresu 13. septembra. Ob tem mu je svojo podporo izrekel tudi podpredsednik in vodja poslanske skupine Jernej Cigler Kralj, ki se sam ne bo potegoval za vodilni položaj.
Poslanec in podpredsednik NSi Jernej Vrtovec je na novinarski konferenci ob 25-letnici stranke najavil kandidaturo predsednika stranke na jesenskem kongresu. Podpredsednik NSi in vodja njihove poslanske skupine Janez Cigler Kralj se za to mesto ne bo potegoval, po njegovih besedah celotna poslanska skupina podpira kandidaturo Vrtovca.
Robert Golob in Janez Janša sta že v nizkem štartu pred naslednjimi volitvami. V polnem pogonu pa je že politični aktivist Aleš Primc: uvertura v predvolilno kampanje bo očitno referendum o evtanaziji. In kakšne so računice politikov, ki so v soboto prišli na spominsko slovesnost pri Ruski kapelici pod Vršičem. V novi epizodi Reporter podkasta odgovorni urednik Reporterja Silvester Šurla o zakulisju slovenske politike tokrat govori z Vladimirjem Voduškom iz spletnega portala strogo-zaupno.si.
Pred kongresom NSI 13. septembra so v stranki že stekli postopki evidentiranja kandidatov za vodstvene položaje. Glavna favorita za predsednika stranke sta podpredsednika in poslanca Jernej Vrtovec in Janez Cigler Kralj, oba sta bila ministra v prejšnji vladi Janeza Janše.
Pred časom mi je človek – izjemno izobražen in dnevno informiran z aktualnostmi – po resnem sestanku dejal, da se našemu svetu ne bi zgodilo nič hudega, če bi v zadnji svetovni vojni slučajno zmagali nacisti.
Dva tedna so se igrali z varnostjo države, dva tedna so politično kalkulirali. Prav nič državotvorno, prav nič domoljubno. Politični škandal prve vrste je bil, da so poslanci opozicijskih strank SDS in NSI dali glasove za referendum o oboroževanju, ki ga je v proceduro vložila Levica. Ne iz principa, ne, ker bi se z njimi strinjali, z glasovi so želeli le ponagajati predsedniku vlade Robertu Golobu, zanetiti še večji špetir v koaliciji, da bi se vladajoče stranke na smrt skregale, da bi padla vlada in da bi na koncu že v jeseni šli na predčasne volitve.