Janša sicer težko sprejema poraze, z leti vedno težje. Za slab rezultat na volitvah so običajno krivi drugi (doma globoka država oz. vzporedni mehanizem, na tujem pa Soros in Putin), samokritika praviloma umanjka. Če pa že, gre za opombo pod črto.
Janša, ki nosi največjo odgovornost za poraz SDS, še naprej ostaja predsednik stranke. Volivci pa so že kaznovali notranjega ministra Aleša Hojsa, podpredsednika SDS, ki je ostal pred vrati parlamenta. Podobno kot še nekateri drugi Janševi jurišniki. SDS je zadnja leta zabredla tako globoko, da pod sedanjim vodstvom očitno ni več poti nazaj. Največjo stranko na desni sredini je odneslo v vode skrajnega populizma. Sledili so Viktorju Orbanu in Donaldu Trumpu in na koncu nasedli na čereh.
SDS je zadnja leta zabredla tako globoko, da pod sedanjim vodstvom očitno ni več poti nazaj. Največjo stranko na desni sredini je odneslo v vode skrajnega populizma. Sledili so Viktorju Orbanu in Donaldu Trumpu in na koncu nasedli na čereh.
Janša se je še enkrat izkazal za slabega političnega stratega, namesto da bi lovil volivce na sredini političnega prostora, kjer jih je največ, je zašel v slepo ulico. Zadnje čase so prepričevali samo še prepričane in utrjevali zvesto volilno bazo. S skrajnim populizmom so se odpovedali sredinskim volivcem, mladih pa praktično ne morejo nagovoriti več.
V vodstvu SDS, ki je v zadnjih desetih letih korenito spremenila svojo politično smer, so ostali večinoma samo še kimavci in koristolovci. Kdor je izrazil dvom o Janši, se je moral hitro posloviti. Stranka skorajda nima več intelektualne elite, da bi bili zmožni minimalne samorefleksije. Intelektualizem sta nadomestila gromovništvo in primitivizem.
Aleš Hojs, Branko Grims, Žan Mahnič, Marijan Pojbič …, to je bila zadnja leta Janševa prva bojna linija. Ti so med sabo tekmovali, kdo bo v slabem bolj presegel šefa stranke ali pa so zanj po naročilu upravljali najbolj umazane posle. Kaj drugega kot politična katastrofa se iz tega ni moglo izcimiti.
Leta 2022 v Sloveniji niso glavni problemi ilegalni migranti, domoljubje, LGTB in podobna ideološka navlaka, glavni problem naše države še naprej ostaja korupcija. V tem boju pa je SDS praktično odpovedala. Spomnimo, kdo vse je bogatel med epidemijo, kdo vse so bili največji vojni dobičkarji in kako so se pod mizo sklepali posli z zaščitno opremo.
Ko so v javnost prišle še fotografije, kako se Janša na jahti prevaža z največjimi dobavitelji javnega zdravstva, je predsednik SDS zapravil še zadnje zaupanje marsikaterih bolj naivnih volivcev, ki so bili prepričani, da so na desnici sami angelčki, na levici pa same barabe.
Žal na desni danes ni alternative SDS, NSI se ji je že skorajda povsem podredila. Matej Tonin je z Janezom Janšo izgubil »politično nedolžnost« že v prvem valu epidemije, ko sta premier in njegov obrambni minister nekega dne v poznih nočnih urah sama ostala v vladni palači in je Tonin na računalnik tipkal uredbo, ki mu jo je narekoval Janša. Slednji ima neverjetno sposobnost ovijanja mladih ambicioznih fantov okrog prsta.
Ni pa Tonin ne prvi ne zadnji, ki se je »zaljubil« v lik Janeza Janše. Čisto petko, kot so se ministri NSI v predvolilni kampanji poimenovali, je oblast povsem zasvojila. Njihov »posvojeni« minister Jože Podgoršek, je »pozabil« celo plačati hotel, kakšne rabote so počeli Tonin, Vrtovec, Cigler Kralj in Andrijanič, pa bomo morda še videli, ko bo nova oblast pregledala njihove posle za nazaj. Ministri NSI so bili polni samih sebe in so nameravali iti »odločno naprej«. Na oblasti, ne v opoziciji, kjer bodo, kot zdaj kaže, pristali.
Ministri NSI so bili polni samih sebe in so nameravali iti »odločno naprej«. Na oblasti, ne v opoziciji, kjer bodo, kot zdaj kaže, pristali.
Na volitvah so sicer dobili mandat več, a odstotek podpore je bil celo nekoliko nižji kot pred štirimi leti. Stranka pod Toninovim vodstvom že na dveh volitvah ni doživela preboja. Kljub temu so bili v njenem vodstvu veseli in se ob tem tolažili, da so tudi oni na neki način zmagovalci. Po svoje res. Glede na to, kakšno vlogo so igrali v Janševi vladi, bi lahko tudi izpadli iz parlamenta.
70-odstotna volilna udeležba na aprilskih volitvah daje veliko legitimnost izidom, nazadnje je bila tako visoka leta 2000. Tudi sporočilo volivcev, ki se odraža v novi razdelitvi državnega zbora, je jasno. Prepričljiva večina je izrazila željo po koreniti zamenjavi oblasti, vlado Janeza Janše bo tako predvidoma že čez mesec dni nadomestila vlada Roberta Goloba.
Gibanje Svoboda je bilo kot politični cunami, iz parlamenta je odplaknilo štiri stranke (LMŠ, SAB, SNS in Desus), glavne tekmece pa pustilo daleč zadaj. Razlika do drugo uvrščene SDS je kar 11 odstotkov oz. 14 poslanskih sedežev. Golob (41 glasov) lahko v koalicijo povabil samo še SD (7 glasov), pa bo imel večino. Če bo še Levico, bo imela nova levosredinska koalicija v parlamentu 53 glasov. Ne bo sicer ustavna večina, saj imata SDS in NSI na drugi strani politične oble skupaj po novem 35 poslancev.
To je po svoje dobro. Poleg močne vlade Slovenija v naslednjih štirih letih potrebuje tudi močno opozicijo.