Golob: Slovenija se je zavezala k dvigu obrambnih izdatkov na tri odstotke BDP do 2030

"Edina že sprejeta zaveza za Slovenijo (...) je zaveza, da bomo v letošnjem letu za obrambne izdatke namenili dva odstotka, to postopoma dvigovali za 0,2 odstotka letno do leta 2030, ko bomo dosegli tri odstotke za obrambne namene," je po vrhu povedal Golob. To določa nedavno spremenjena resolucija o programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, je spomnil.

Napovedal je, da bodo v izogib nesporazumom v prihodnjih tednih pripravili vrsto srečanj, na katerih bodo določili, za kaj točno bo Slovenija namenila ta sredstva.

Zaenkrat resolucija predvideva, da bosta dva odstotka BDP namenjena izpolnitvi v začetku junija potrjenih Natovih ciljev na področju obrambnih zmogljivosti, en odstotek pa za projekte, kot so kibernetska varnost, satelitska tehnika, odprava ozkih grl na prometni infrastrukturi in bolnišnične kapacitete. Te naložbe bodo v skladu z Natovo metodologijo iz leta 2018, je pojasnil Golob.

Voditelji držav članic so se sicer danes v sklepni izjavi zavezali, da bodo letne proračunske izdatke za varnost in obrambo do leta 2035 zvišali na pet odstotkov BDP. Od tega bodo za osnovne obrambne potrebe in izpolnitev ciljev zmogljivosti namenili 3,5 odstotka letno. Preostalih 1,5 odstotka bo namenjenih za zaščito ključne infrastrukture, zagotavljanje civilne pripravljenosti in odpornosti, spodbujanje inovacij ter krepitev obrambne industrije.

Kot je že ob prihodu na zasedanje povedal premier, izjavi ni nasprotoval, saj vključuje dovolj varovalk, da je slovenska resolucija v skladu z njo.

Ena od varovalk je vmesni pregled leta 2029, ko bodo glede na tehnološki razvoj in razmere v svetu znova preučili, čemu se bodo zavezali za obdobje 2030-35. Druga pa je fleksibilnost pri definiciji izdatkov, je dejal.

Če bodo v okviru pregleda potrdili, da cilj za osnovne obrambne potrebe in cilje zmogljivosti ostaja pri 3,5 odstotka BDP, bo morala Slovenija po premierjevih besedah temu namenjene proračunske izdatke do leta 2035 zvišati samo še za 0,5 odstotka.

Slovenija medtem projektov za financiranje v okviru cilja v višini 1,5 odstotka BDP še ni načrtovala, je pojasnil Golob. Je pa ocenil, da se marsikateri projekt že izvaja, predvsem na področju raziskav in razvoja ter odpornosti, vključno s sistemom za zaščito in reševanje.

"Jaz sem zadovoljen, da se je za zaprtimi vrati Sloveniji uspelo izpogajati za to, da ostaja pri svojih zavezah, ki so bile že potrjene v državnem zboru. To je tisto, kar je najbolj pomembno. In verjamem, da ko se bodo tudi domači akterji s tem seznanili, bo tudi njim lažje razumeti, na kateri točki so mogoče reagirali prehitro in pozivali k nečemu, kar nikoli sploh ni bilo potrebno," je dejal glede pozivov koalicijskih strank SD in Levica, naj na vrhu ne podpre skupne izjave.