Referendum: ustavni pravniki se strinjajo, da je vprašanje nejasno in zavajajoče

Premier je opoldne dobro uro in pol gostil ustavne pravnike, s katerimi se je želel pogovoriti o obrambnih referendumih. Med njimi so Miro Cerar, Ciril Ribičič, Igor Kaučič, Saša Zagorc in Matej Avbelj.

Kaučič je po srečanju dejal, da so imeli pri predsedniku vlade, ki je prisluhnil ustavnopravnim argumentom, izčrpen pogovor. V ospredju sta bili pri tem dve vprašanji, in sicer referendumsko vprašanje že potrjenega razpisa posvetovalnega referenduma o dvigu obrambnih izdatkov in vprašanje referenduma o članstvu Slovenije v Natu.

"Kar se slednjega tiče, je bilo razumeti, da predsednik vlade tega veže na prvega. Ta trenutek to ni aktualno vprašanje, če se reši prvo," je navedel Kaučič. Vprašanj okoli napovedi največje vladne stranke tega referenduma tako niso želeli vnaprej definirati, saj še ni jasno, ali bo do vložitve predloga v DZ sploh prišlo, je pojasnil.

V primeru že potrjenega referenduma se ustavni pravniki po besedah Kaučiča strinjajo, da je vprašanje nejasno in zavajajoče ter lahko povzroči velike težave tako pri volivcih kot kasneje pri ugotavljanju njihove volje. Predlagateljica referenduma bi namreč volivce vprašala: Ali ste za to, da Slovenija povečuje obrambne izdatke tako, da bodo ti leta 2030 dosegli tri odstotke BDP letno, kar je trenutno približno 2,1 milijarde evrov.

Zato so ustavni pravniki, v primeru, da bo politična odločitev, da referendum obstane, premierju predlagali ustrezno uskladitev referendumskega vprašanja. To je mogoče storiti bodisi z odlokom o razpisu referenduma bodisi z razveljavitvijo že sprejetega sklepa o razpisu referenduma in oblikovanjem drugačnega, razumljivega in nesugestibilnega vprašanja, je možnosti navedel Kaučič.

S predsednikom vlade pa so odprli tudi pravni vidik možnosti umika že potrjenega referenduma, pri čemer so ustavni pravniki enotni, da je to mogoče storiti po dveh poteh. DZ bi tako lahko razveljavil odločitev, ki so jo poslanci izglasovali v petek, lahko pa počaka na pripravo odloka in enako kot v primeru referenduma o Jek 2 sprejme odlok o razveljavitvi odloka. Kaučič se je sicer zavzel za prvo možnost. Obenem pa je znova poudaril, da bo odločitev o tem sprejemala politika, pravniki pa so premierju zgolj predstavili možnosti.

Tudi predsednik vlade jih je po njegovih besedah obvestil, da bodo vsa ta vprašanja predmet političnega usklajevanja. Kaučič je obenem ocenil, da je bil premier z obrazložitvami ustavnih pravnikov zadovoljen, kot je sam razumel, bo z ustavnopravnega vidika ravnal skladno z njihovimi nasveti.

Ob aktualnem dogajanju pa je Kaučič še ocenil, da 30-letna zgodovina referendumov kaže, da so odločitve zanje še vedno premalo premišljene. "Pričakoval bi veliko večjo pretehtanost, resnost, ko gre za tako pomembne institute. Konec koncev, če ne drugega, je to zelo drago," je izpostavil. Takšne "nepremišljene odločitve" lahko namreč stanejo več kot šest milijonov evrov.

Spomnil je tudi na paket lanskih posvetovalnih referendumov, pri čemer uresničitev volje volivcev še niti v enem primeru več kot leto po tem ni uresničena. "To kaže na to, da bi veljalo premisliti, da to ne bi smel biti instrument za nabiranje političnih točk, ampak resen razmislek, kaj so vprašanja, ki zaslužijo odgovor volivcev. To so preprosto predrage javnomnenjske raziskave, ki si jih politika privošči," je opozoril.