Pirc Musar: Ne bo več koalicije z tremi strankami, ampak s štirimi, petimi, morda celo več

Žal ji je, da so se z napadom Izraela in nato še ZDA na Iran prekinila pogajanja o iranskem jedrskem programu, sama vedno zagovarja dialog. "Ko se enkrat gledamo samo skozi puškine cevi in ko dialog ugasne, je rešitev res zelo, zelo daleč. In to ni dobro ne za Izrael ne za Iran in ne za celotno mednarodno skupnost," meni.

Poudarila je, da sta Izrael in ZDA to naredila brez vedenja in soglasja Varnostnega sveta ZN. "Pravzaprav je zaskrbljujoče tudi to, da predsednik ZDA dela to mimo kongresa in senata," je dejala.

Predsednica ocenjuje, da je neenotnost največja cokla EU v mednarodnih odnosih. "EU ni več politični akter. Če smo še gospodarsko tretja najmočnejša sila na svetu, politično zagotovo nismo v tem rangu," je prepričana. Še vedno pa verjame, "da je dovolj zrelih mož in žena na pozicijah, da se bomo potrudili in soglasje dosegli tam, kjer je to potrebno". "Nenazadnje nas mednarodna situacija vodi v to, da bomo morali strniti sile," je dejala.

Težko gleda tudi neenotnost v Sloveniji glede ravnanj Izraela in še vedno vztraja pri svoji izjavi glede genocida v Gazi. "Vsak, ki gre prebrati definicijo genocida, mu bo jasno, da tam se dogaja genocid. .. Ko gre za zločin proti človeštvu, tisti, ki napada, ne gleda, katere rase je tisti, na katerega vrže bombo. Pri genocidu je pa vsa aktivnost fokusirana na dobesedno uničenje enega naroda. In to je ta pomenska razlika, ki je v mednarodnem pravu še kako jasna, in želela bi si, da bi si še kdo to definicijo prebral, preden kritizira moje izjave," je dejala.

Na vprašanje glede načrtovanega povečanja slovenskih obrambnih izdatkov je Pirc Musar pojasnila, da je Nato obrambno zavezništvo, Slovenija pa s tem pod plaščem kolektivne obrambe. "Samim bi nam bilo zagotovo mnogo težje. Morda celo nemogoče. Imeti vse na razpolago, da obraniš državo, je v majhnih državah misija nemogoče. Znotraj Nata si pa ta bremena porazdelimo. Čeprav sem pacifistka po duši, se moram zdaj kot vrhovna poveljnica obrambnih sil Republike Slovenije zavedati, kaj kolektivna obramba pomeni in kakšne so naše dolžnosti in nato tudi pravice znotraj tega sistema," je dejala.

Zaveda se, da zahtevanega zvišanja odstotka proračuna za obrambo na pet odstotkov BDP ne bo mogoče enostavno in hitro doseči. "Mislim, da se velika večina držav znotraj zavezništva zaveda, da to ne bo šlo do leta 2030," je dejala.

Ob tem se spomnila, da je Slovenija pred desetimi leti obljubila, da bo porabila dva odstotka BDP za oboroževanje, a tega ni izpolnila. "Zato je razkorak v državah, ki dveh odstotkov niso dosegle, do tega, kar bomo zdaj dobili na mizo, seveda velik," je dodala.

Kot vrhovni poveljnici obrambnih sil ji ni všeč, da bi vprašanje vojaških izdatkov šlo na referendum. "A po drugi strani se moramo zavedati, da je referendum ena najvišjih oblik demokratičnega odločanja," je poudarila.

Ocenjuje, da večina slovenskih političnih strank razume, "kako zelo potrebno je poskrbeti najprej doma za varnost". Optimistična ostaja tudi glede gospodarskih kazalcev, pokojninska reforma je po njenih besedah nujna, a "tako korenitih reform se ne izvaja ob koncu mandata ene vlade".

Pot do izvolitve ustavnih sodnikov se ji zdi trenutno lažja kot do izvolitve guvernerja Banke Slovenije ali varuha človekovih pravic. "To, da danes v Sloveniji prevlada strankokracija nad meritokracijo, nas tudi vleče nazaj. Da med najboljšimi kadri, ki so sploh še pripravljeni kandidirati na take pozicije in dati soglasje, iščemo dlako v jajcu in očrnimo takšne posameznike, nam zagotovo ne gre v plus," je dejala in ponovno opozorila na neustavnost postopkov imenovanj najvišjih funkcionarjev v državi.

Prihodnje leto ta čas bi po njenih besedah že morala biti na položaju nova vlada, meni tudi da "nekaj prihodnjih deset let Slovenija ne bo imela več koalicije z tremi strankami, ampak s štirimi, petimi, morda celo več". Glede drobljenja političnega prostora pa meni, da ima vsak pravico do pasivne in aktivne volilne pravice.