Odstavljeni katalonski predsednik Carles Puigdemont naj bi prihajal v Slovenijo, poroča španski časnik El Confidencial.

Zagrebški Globus nadaljuje s temami in intervjuji, ki se tako ali drugače dotikajo Slovenije in arbitražne sodbe. Očitno je del tiska južne sosede že v propagandni vojni. »Zgodovina neke kroatofobije« je naslovni članek v Globusu (tudi najbolj bran na spletni strani, kjer ga predstavljajo kot »Sto let slovenskega nacionalizma«), ki jo krasi velika fotografije Milana Kučana in manjši premierja Mira Cerarja in zunanjega ministra Karla Erjavca.

Nekdanji složni novinarski dvojec Matej Šurc in Blaž Zgaga se je očitno dokončno razšel, pri čemer prihaja celo do pranja umazanega perila v javnosti.

Nekdanji predsednik republike in partije Milan Kučan odgovarja španskemu veleposlaniku v Sloveniji, ki meni, da Kučan s svojim odnosom do Katalonije ogroža dobre odnose med Slovenijo in Španijo. V nadaljevanju objavljamo Kučanovo pismo.

Španski veleposlanik José Luisa de la Peña se boji, da Milan Kučan s svojim odnosom do Katalonije ne prispeva pozitivno k dobrim odnosom med Slovenijo in Španijo, ampak jih celo ogroža.

Če boste dobro gledali, boste videli, da na široko odprta slovenska vrata prihaja sam Vladimir Putin.

Mit o Zeleni knjigi ni nedolžen, saj grobo sprevrača zgodovino. Vsiljuje namreč zlagane trditve o tem, da je neodvisnost države zasluga slovenskih komunistov in da so zametki slovenske vojske v komunistični teritorialni milici.

Nekdanja generalna sekretarka Drnovškove vlade in Kučanovega foruma Nevenka Črešnar Pergar je kot sodelavka Reza sodelovala tudi pri udbovski akciji v Italiji, v kateri so skušali odkriti obveščevalca italijanske tajne službe Sismi. Skupaj z istimi udbovskimi uslužbenci je pol leta pozneje na Dunaju odkrivala albanske obveščevalce.

Nevenka Črešnar Pergar je kot študentka in sodna pripravnica sodelovala v udbovskih vohunskih akcijah v Trbižu in na Dunaju.

Milan Kučan je zvezo Nato v Črni Gori ozmerjal, da je varnostna grožnja svetu, v času, ko v Podgorici sodijo ljudem, ki so lani s pomočjo dveh ruskih agentov hoteli izvesti državni udar.

»Nato uteleša edinstveno vez med Evropo in Severno Ameriko. Naš skupni cilj je ohraniti mir in varnost,« so se na grob napad Milana Kučana na zvezo Nato odzvali na ameriškem veleposlaništvu v Ljubljani.

»Nato je svetovni policaj, ki se ga moramo bati,« je na začetku novembra v Budvi v Črni Gori dejal nekdanji šef partije Milan Kučan.

Peter Jančič ob izidu knjižnega prvenca »Fake news« – Lažnive novice: »Medijskih in političnih manipulacij ni konec. Prej bo konec medijev.«

Nova knjiga Zdenka Roterja je, vsaj zame, veliko in nepričakovano razočaranje. Po izredno zanimivih in dobro strukturiranih Padlih maskah, sem že iz naslova Pravi obraz upal, da bom v tem dodatnem “obrazu” našel to kar nam je Zdenko Roter zamolčal oziroma nepopolno opisal v prvotnem, krinke prostem obličju. No, tega ne jaz in ne ostali bralci nismo in očitno nikoli ne bomo dočakali!

V ponedeljek 4. decembra ob 8h 30 zjutraj se bo na okrožnem sodišču v Ljubljani začelo sojenje Igorju Kršinarju in Primožu Lavretu, novinarju in fotografu tednika Reporter. Toži ju nihče drug kot eden še vedno najbolj vplivnih stricev iz ozadja Janez Zemljarič, ki so ga prizadeli članki o njegovi vlogi pri zločinih zloglasne SDV (Služba državne varnosti), znane tudi kot Udba.

Nekaj dni po predsedniških volitvah so Šarčevi strici iz ozadja spet prilezli na plano: Kučan, Golobič, Toš in druščina so poslušali, kaj ima o pravih obrazih za povedati nekdanji oznovec in Kučanov svetovalec Zdenko Roter.

Borut Pahor je leto in pol pred smrtjo odlikoval Viktorja Blažiča. Po pričevanju Borisa Pahorja je bil Blažič najboljši esejist druge polovice 20. stoletja na Slovenskem.

Dr. Igor Lukšič, politologi in nekdanji predsednik SD

Borutu Pahorju čestitam za ponovno izvolitev. V prihodnjih petih letih bo mogel pokazati ali so bila njegova prizadevanja za Slovenijo pristna in njegova osamosvojitev od stricev iz ozadja resnična.

Borut Pahor tako v nedeljo v drugem krogu predsedniških volitev ni premagal le Marjana Šarca, premagal je, kot pronicljivo ugotavlja duhovnik in publicist dr. Andrej M. Poznič, tudi Milana Kučana in Janeza Janšo.