Nekoč je bil Milan Kučan šef slovenske komunistične partije, nato kar dvanajst let predsednik države, po upokojitvi je skupaj z gospodarstveniki ustanovil forum in skupaj strici iz ozadja krojil politiko.

Sprehod skozi središče Ljubljane za starostnike ni več varen – če jih ne zaloti Zlatko, nanje preži pojoči major Ladislav Troha, ki je nazadnje ujel Milana Kučana.

Ljudmila Novak, evropska poslanka

Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva. V njem je svoje novinarske izkušnje pridobival Bojan Požar, ki ga je nato naslednica Zveze komunistov Slovenije Stranka demokratične prenove imenovala za glavnega in odgovornega urednika svojega novega tednika Evropa, izdajalo pa ga je Podjetje Zdaj pod vodstvom Dušana Kumra.

»Ko sem slišal, da bo Janez Stanovnik dobil svoj spomenik ob državnem zboru, se mi je to zdelo pljunek samostojni Sloveniji, saj je bil fanatični zagovornik avnojske (Titove) Jugoslavije vse do konca svojega mandata,« pravi publicist Igor Omerza, ki je napisal knjigo Pravi obraz Janeza Stanovnika.

Leta 2004 se je ob nekdanjem predsedniku republike Milanu Kučanu v Cankarjevem domu v Ljubljani zbrala smetana tedanjih slovenskih gospodarstvenikov in drugih vplivnežev. Ustanovili so društvo Forum 21. Predstavljamo, kaj je Forum 21 predstavljal na začetku in kakšna je njegova vloga danes.

Mineva 30. obletnica prvih demokratičnih volitev in odločitve za samostojno državo. Ob zadnjih izdihljajih partijskega glasila Komunist se je rodila nova zvezda političnega novinarstva.

Ljubljanski župan Zoran Janković se v letih od svojega vstopa v politiko kaže kot največji borec za ohranitev "tekovin revolucije". Nosi rdeče zvezde, je govorec na partizanskih proslavah, slavi Tita, poje Hej, brigade. Toda, nikjer ni razvidno, da bi v prejšnjem režimu sploh kdaj bil član zveze komunistov. Analiziramo, od kod ta njegova revolucionarna preobrazba.

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so včeraj slovesno podelili letošnja občinska priznanja. Najvišji priznanji, naziva častne meščanke in častnega meščana, sta prejela psihologinja Gabi Čačinovič Vogrinčič in ekonomist Jože Mencinger. Slovesnost je minila tudi v znamenju spomina na Janeza Stanovnika, po njej so odkrili njegov doprsni kip.

Prvi slovenski predsednik Milan Kučan je v pogovoru za TV Slovenija poudaril, da je potreba po enotnosti trajna. Kar manjka v govorjenju o tem, da je treba stopiti skupaj, je nek koncept, ideja o uresničevanju slovenskih interesov. Kot je opozoril, pa slovenski politični realnosti v veliki meri ustreza shematska delitev na "Kučanov in Janšev blok".

Dr. Rosvita Pesek, televizijska voditeljica in novinarka

Dr. Dimitrij Rupel, nekdanji zunanji minister

Očitno po Sloveniji bolj kot drugi val koronavirusa razsaja virus levičarske hinavščine. Sicer levica ne bi za »novi obraz« snubila milijonarja Čeferina, ki na mesec povprečno zasluži okoli 120 tisoč evrov bruto, za kolikor mora slovenski delavec s povprečno bruto plačo delati skoraj šest let. Ja, pravilno ste prebrali – šest let! In takšen bogataš in predstavnik elite na bi bil novi vodja levice v času, ko prav levica in njeni mediji največje družbeno zlo vidijo v neenakosti, razslojevanju in elitah?!

Zadnje čase med najvidnejšimi politiki beseda pogosto nanese na kuhanje žab, nemara zaradi dejstva, da so se tudi pri nas končno ustavili ocenjevalci gostiln iz znamenitega kulinaričnega vodnika Michelin, ki po svetu jedo najrazličnejše jedi iz ohoho sestavin, ali pa razlog tiči kje drugje. O kuhanju žab govorita tako Janez Janša kot Milan Kučan.

Pišemo, zakaj lahko ob velikih investicijskih načrtih vlade Janeza Janše odpre šampanjec tajkun Stojan Petrič iz Kučanovega Foruma 21.

Sprašujemo se, kako je mogoče, da je po tridesetih letih demokracije na Slovenskem nekdanji predsednik Milan Kučan (rojen leta 1941) še vedno najvplivnejša figura slovenske levice.

Naši levici je hinavščina očitno vgrajena v gene, sicer ne bi vse stavila na milijonarko Fajonovo. Potem pa se na levici še čudijo, zakaj Janša dela, kar hoče, in se vsem ošabno posmehuje!

Bivši predsednik republike Milan Kučan meni, da je Slovenija še vedno dobro delujoča demokratična država z nekaterimi pomanjkljivostmi, a se je o tem težko poenotiti, če je prikrita politična platforma dela politike, da je treba Slovenijo spremeniti v drugo republiko. Elementi vzpostavljanja te druge republike so po njegovih besedah tu.

Predsednica SAB Alenka Bratušek je prepričana, da bo po naslednjih volitvah njena stranka dobila sedem ali osem poslancev, saj na vsakih volitvah naredijo boljši rezultat.

Dr. Stane Granda, zgodovinar