Skoraj zagotovo v prvem krogu ne bo nihče izvoljen, zelo verjetno pa bo relativni zmagovalec Anže Logar, saj sta druga dva kandidata drug drugemu največja tekmeca. Tisti izmed njiju, ki bo prišel v drugi krog, bo najverjetneje v njem premagal Logarja, še posebej če bodo volivci glasovali proti SDS oziroma Janezu Janši. Verjeti je, da bodo volivci Pirc Musarjeve v drugem krogu podprli Brgleza, po drugi strani pa ni nujno, da bodo vsi Brglezovi volivci podprl Pirc Musarjevo. Slednja tudi ni uspela prepričati nobene resne stranke, da bi jo podprla, resda pa sta jo podprla nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Turk. »Čas je za žensko. Prepričan sem, da bo Nataša dobra predsednica,« je dejal Kučan v posebnem video nagovoru in jo tako odločno podprl še tik pred volitvami.
To je povzročilo precej nejevolje premierja Roberta Goloba in zunanje ministrice Tanje Fajon, sicer predsednice SD. Premier se je ob tem vprašal, kako nekateri zreli ljudje še vedno ne razumejo, da je treba povezovanja na levi sredini podpreti. »Naučili smo se, da takrat, ko razbijamo levo sredino, pripeljemo na oblast avtoritarce,« je še dejal Golob. S tem je nakazal, da v primeru uvrstitve Pirc Musarjeve v drugi krog ni zagotovila, da bo v njem premagala kandidata, za katerim se skriva Janša, saj brez njegovega blagoslova ne bi mogel nastopiti in zbrati tolikšno število podpisov za svojo neodvisno kandidaturo.
Izpada Milana Brgleza iz prvega kroga si namreč najbolj želi Janša. »V nedeljo se na volitvah za predsednika republike Slovenije obeta epski poraz obeh kandidatov vlade, Gibanja Svobode, SD in Levice. Milan Brglez in Miha Kordiš ne bosta zbrala niti polovice glasov treh strank iz državnozborskih volitev. Verjetno celo manj kot kandidati neparlamentarnih strank,« je zapisal na tviterju.
Miha Kordiš ne velja za favorita in bo zelo verjetno zbral manj glasov kot kandidatka Resnice Sabina Senčar in kočevski župan Vladimir Prebilič. Morda bo celo Brglezu pobral glasove, ki bi jih potreboval za uvrstitev v drugi krog. Toda tudi Nataša Pirc Musar uživa podporo dveh neparlamentarnih strank, Piratske stranke in SMS-Zelenih Evrope. To pomeni, da bi Janša raje videl v drugem krogu Pirc Musarjevo in ne Brgleza. Verjetno je ocenil, da bi jo Logar lažje premagal ali da mu bo na predsedniškem položaju manj nevarna kot Brglez. Vsekakor pa bo to lahko predstavljal kot nezaupnico volivcev Golobovi vladi.
Ob tem je zanimivo, kako sta se Janša in Kučan po petih letih znova znašla na istem bregu, kar zadeva predsedniških volitev. Spomnimo se, kako sta pred petimi leti prepričevala volivce, kako slab kandidat je Borut Pahor, zaradi česar je malo manjkalo, da bi v drugem krogu zmagal njegov izzivalec Marjan Šarec, ki se ga je hotel Janša znebiti na predsedniško funkcijo.
Kirurgu Eriku Breclju se zdi sramotno, da je njeno kandidaturo podprl Kučan, saj ima Pirc Musarjeva »moralo po potrebi«. Zato meni, da je treba ukiniti funkcijo predsednika republike, če bo nanjo izvoljena ona.
Vsekakor je ključna težava Nataše Pirc Musar v spornem izvoru premoženja, ki sta si ga ustvarila skupaj z možem Alešem Musarjem in česar pred kamerami ne zna verodostojno pojasniti. To bi bil lahko hud problem v primeru njene izvolitve za predsednico. Portal Necenzurirano je objavljal podatke o hobotnici Musarjevih podjetij, ki so se napajale v davčnih oazah in so nastala na izjemno sporen način na Balkanu in tudi v Sloveniji. Sama Pirc Musarjeva pa je kot odvetnica večinoma zastopala bogataše in multinacionalke ter v njihovem imenu grozila sindikalistom, malim podjetnikom, celo kirurgu Eriku Breclju, ko je opozarjal na korupcijo. Breclju se zdi sramotno, da je njeno kandidaturo podprl Kučan, saj ima Pirc Musarjeva »moralo po potrebi«. Zato meni, da je treba ukiniti funkcijo predsednika republike, če bo nanjo izvoljena ona.
Poleg tega nima nobenih izkušenj v domači, še manj pa v mednarodni politiki. Predsednik je pomemben akter v mednarodni politiki. Dosedanji predsedniki Milan Kučan, Janez Drnovšek, Danilo Türk in odhajajoči predsednik Borut Pahor so vendarle imeli dolgoletne izkušnje v politiki ali diplomaciji. Anže Logar je bil zunanji minister v zadnji Janševi vladi, Milan Brglez je evropski poslanec, pred vstopom v politiko je bil profesor mednarodnih odnosov, bil je tudi predsednik državnega zbora, ki po ustavi nadomešča predsednika republike, kadar ta ne more opravljati svojega dela. Pirc Musarjeva pa je bila informacijska pooblaščenka, kar je bila najvišja funkcija, ki jo je zasedala. Zato bo težko poklicala predsednice drugih držav k skupni akciji zoper atomsko nevarnost, kot napoveduje, saj dvomimo, da katero od njih sploh osebno pozna ali ima njihove telefonske številke.
Po drugi strani pa Brglezu težko očitamo, da bi bil kot predsednik države odvisen od vladajočih strank, ki ga podpirata, saj je svojo samostojnost verodostojno dokazal kot predsednik državnega zbora, ko se ni hotel podrejati svojemu strankarskemu predsedniku in takratnemu premierju Miru Cerarju, zaradi česar so ga pozneje celo vrgli iz stranke. Težko si predstavljamo, da bi se Anže Logar upal zoperstaviti svojemu predsedniku Janezu Janši, četudi se v kampanji ograjuje od najbolj spornih potez njegove vlade in kakor zastopa svoja osebna stališča. Če bi to storil, bi ga Janša zradiral iz politike! Zato bo tudi kot predsednik države močno odvisen od njegove podpore. Vse to so ključne stvari, o katerih je treba razmisliti, preden se podamo na volišče.
