Kdo vas je nagovoril h kandidaturi za predsednika predsedstva tedaj še Socialistične republike Slovenije leta 1990? Pred tem v politiki niste bili aktivni.
Tedaj sem bil na položaju predsednika Slovenskega zdravniškega društva, ki si je prizadevalo, da bi postala s spremembo zakonodaje dovoljena zasebna zdravniška praksa. Na odprtih debatah smo se zato med drugim srečevali tudi z ljudmi iz ZSMS – Jožefom Školčem, Janezom Kopačem… Predlagali so mi najprej kandidaturo za člana predsedstva, nato pa kar za predsednika. To slednje se mi je zdelo prevelik zalogaj, vendar v stranki niti niso pričakovali ne vem kakšnega rezultata. Tako se je zgodilo, da sem šel na volitve.
Nato ste se spet posvetili vašemu poklicu kot specialist radiolog.
Niti v času volilne kampanje nisem opustil dela na Inštitutu za radiologijo, kjer sem bil zaposlen.
Kmalu po osamosvojitvi ste odprli eno prvih zasebnih ambulant za ultrazvočno diagnostiko v Sloveniji.
Zelo smo si prizadevali, da bi zasebne ordinacije dobile ustrezni status, bile javno priznane. Takrat je bil pogoj: če želiš v zasebni praksi dobiti koncesijo, moraš najprej prekiniti delovno razmerje v javnem zavodu. Dobil sem drugo koncesijsko pogodbo v Sloveniji, prvo je imel dr. Gorenšek na Bledu. Stvari so bile bolj jasne in urejene kot zdaj. Ni sicer potrebno določiti, da zdravnik zaposlen v javnem zavodu, sploh ne sme v prostem času delati pri koncesionarju, vendar je treba delo razmejiti in nadzorovati. S popolno prepovedjo pa bi se čakalne dobe še zelo podaljšale.
Ste optimist, da bo sedanja vlada res uspela skrajšati čakalne dobe v zdravstvu?
To vsekakor morajo storiti, ni drugega izhoda. Na Zdravniški zbornici smo sestavili že kup dokumentov, predlogov, in jih dali v roke ministrom za zdravje ter poslancem, vendar se ni nič spremenilo. V ozadju so materialni interesi. Menim, da bi morali imeti tudi v javnih zavodih direktorji možnost posebej nagraditi prizadevne in kvalitetne zdravstvene delavce. Poleg tega morajo biti nabave po cenah, kot so po svetu.
Pri reviji Viva za medicino in zdravi življenjski slog ste bili dolgoletni predsednik komisije akcije Moj zdravnik, v kateri ljudje glasujejo za zanje najboljše zdravnike.
Komisijo sem vodil kar 25 let, šlo je za idejo Sandija Češka in mene. Ljudje zdravnikom na ta način izrečejo priznanje. V zdravstvu niso zgolj problemi, ampak tudi izjemni zdravniki, ki s svojim delom in odnosom do pacientov navdušijo mnoge.
S čim ste se največ ukvarjali po upokojitvi leta 2000, ko ste imeli več časa?
Užival sem v tenisu, prav tako v igranju golfa. V golfu sem nekoč na svetovnem prvenstvu za zdravnike v Španiji celo zmagal v svoji kategoriji.