Filip Terčelj, resnični čedermac: prizadevanja za priznanje slovenskega mučenca
Od smrti najbolj izstopajočega slovenskega čedermaca in duhovnika Filipa Terčelja mineva 75 let. Skupaj s prijateljem in duhovnikom Francem Krašno sta, potem ko so ju v Davči zajeli pripadniki Udbe, umrla nasilne smrti 7. januarja 1946.
V spomin na desetletja pozabljenega in zamolčanega duhovnika Filipa Terčelja se v Davči od leta 2003 vrstijo Terčeljevi dnevi. V želji, da se zanj začne postopek beatifikacije, se ga spominjajo tudi v njegovih rodnih Šturjah na Vipavskem.
Zakaj je bil Filip Terčelj umaknjen s seznama okoli 50 kandidatov za slovenske mučence?
Zakaj trditi, da je »Terčeljev lik še danes zavit v kopreno skrivnosti, ki je predvsem posledica prikritja njegove mučeniške smrti v začetku leta 1946,« kot meni Ivan Albreht, ki je leta 2017 izdal knjigo o Filipu Terčelju, ko pa je po mnenju Matevža Čemažarja dovolj pričevalcev o Terčeljevi mučeniški smrti?
Čemažar opozarja, da prav izključevanje pričevalcev, nekateri so že pokojni, so pa zapisane njihove izjave, duhovnika Filipa Terčelja odmika od časti oltarja: »Knjiga o njem je zame začetek in konec njegove beatifikacije.«
Ostanite obveščeni
Prejmite najboljše vsebine iz Reporterja neposredno v svoj poštni predal.
Matevž Čemažar se osebno zavzema za že znano resnico o okoliščinah smrti: »Filip Terčelj je največji slovenski čedermac. Zanj sem prvič izvedel kot otrok v pogovoru med mojo mamo in njenim bratom, mojim stricem organistom Francem Peterneljem. Ko sta govorila o obeh duhovnikih, imen takrat nista izgovorila, sta jokala.«
Kaj so doslej povedali ključni pričevalci o zadnjih dveh dneh življenja duhovnikov Filipa Terčelja in Franca Krašne?
VEČ V TISKANI IZDAJI REPORTERJA IN TRAFIKI24